Vsak dan sem utrujena. Ves dan bezljam od obveznosti do »obveznosti« in še malo pred polnočjo bulim v računalniški ekran (očitno se ga med delovnim časom ne naveličam)…utrujena in si obljubljam, da grem čez 5 minutk spat…to si govorim od pol desetih 
In zadnje čase stalno berem o izgorelosti…in vedno znova se najdem v tem. Zato, ker vedno več zahtevam od sebe…če mi kaj ne uspe sem zelo nezadovoljna. Enostavno si zaradi tempa, ki ga zahteva družba ne privoščim počitka. Vsaj ne tistega pravega…ne ni časa! Treba je dlje delati, treba se je za tem ukvarjati s športom, treba je v trgovino po svežo hrano, treba je pospravit stanovanje, treba je poklicati Anjo, it na kavo z Branko, napisat mail Cenetu, obiskat Darjo,… em…za vse, ki se iščete med temi imeni – zgolj abecedno zaporedje, ki nima povezave z resničnim svetom 
In potem delamo še več in še boljše na vseh področjih. Smo super-ljudje. Najhujši deloholiki smo ravno tik pred globokim prepadom…in če se ne ustavimo ta utrujenost ostane z nami. In prav bojim se dne, ko bom izgubila interes za druženje s prijatelji, sprehod s kužko, bom mentalno izčrpana, sovražno nastrojena do sveta in sebe! Se mi zdi, da sem na točki, ko bi se morala ustavit in »poduhat rožice«. Razmisliti kaj hočem in kam res grem. Si privoščit kak popolne odklop…dan brez telefonov, računalnikov, časopisa,… Ker občasno lenarjenje je prav gotovo zdravo. Samo blazno strah me je, da bi se ga razvadila. Pa raje ne poskusim. In ker ne znam odklopit si pomagam drugače:
- imam mantro, ki mi pomaga skozi stresne situacije
- ob delu imam ob sebi stvari, ki mi prinašajo dobro voljo (na mojo srečo je to moj gsm )
- spijem precej vode (ja, res pomaga)
- če imam utrujene oči pogledam na rožo
- včasih se silim dokončati kakšno stvar in si potem privoščim kakšno razvado
- vsak dan sem na svežem zraku (slabega vremena ni – je le napačna izbira oblačil)
- dopustim si napake in včasih kaj ali koga zavrnem
- v službi imam telefon toliko daleč od sebe, da moram vstati vsakič, ko zazvoni
- poslušam mp3 na sprehodu in si prepevam (se opravičujem vsem, ki ste me kdaj srečali v tem stanju)
- objemam drevesa (ne priporočam iglavcev)
- in seveda: se jezim na stresorje
Ah…z veliko seratonina gre vse! Dobim ga med športanjem, na sončku, v naravi, s čokolado,… v bistvu sploh nisem utrujena. Zdaj se počutim super! In grem zadovoljna spat…. Spet preveč energije