Ne misel, ampak..JAZ. Da, tudi meni se zgodi, da želim kdaj zavladati svetu ali pa vsaj delu sveta. Ok, kontinent bo dovolj
In na tak dan nekako magično privlačim enako misleče ljudi. Vladavine pa že ne bom delila! Kar je moje je moje in kar še ni…pa še bo. In ti ljudje mi prijazno, v skrbi zame, razložijo kaj vse z mano ni ok. Navedejo mi razloge, ki me ovirajo pri osvajanju sveta. Naštejejo moje lastnosti: takšna si ali takšna nisi, podzavestno si takšna, želiš si to, kronično si nekaj, težiš k temu, osrečuje te ono, jeziš se na,… In potem pomislim. Seveda določene stvari zanikam. Ok, večino zanikam.
Potem se začnejo besedni dvoboji kjer ni zmagovalca. Žal. Sicer bi to bila jaz!!! Kdo me bo poznal boljše kot se poznam sama. Saj vem vendar vse o sebi. No, vse kar hočem vedeti o sebi vem! Pa saj to je enako…



