…žal brez že pogrešanega sončka. Res bi se pasalo leno pretegovati na kavču in listati revijo ali se smejati ob prebiranju knjige. No, v resnici ne bi bilo nič od tega! Bila bi nekje zunaj in bi tekala, hodila, lazila, rolala, plezala,….nekaj kar človekovo srce prisili do visokih obratov. In potem bi utrujena uživala v dolgem tušu in še pol dneva nabirala energijo za vsakdanje stvari kot skuhati kosilo. Zgodba je drugačna, če se pri tem procesu ne ustavim in po športanju letim pod hiter tuš in naprej v službo ali po opravkih. Takrat nimam čas bit utrujena! Res pa zvečer padem v posteljo in takoj zaspim.

In potem razmišljam. Zakaj se gonim do roba svojih sposobnosti. Ja, ok. Bi imela ožje boke in večje oprsje in vse ostalo kar naj bi imela glede na reklame in plakate, vendar… kaj naj. Sem kot sem. Stvari je mogoče izboljšat ne pa drastično spremenit. In potem se je potrebno vprašati zakaj ga ženske maltretiramo, zavračamo vse kar se nam na njem ne zdi popolno in bežimo od svoje podobe kot, da bi bilo mogoče pobegnit! Ne gre. Še tatovi teles (v isto imenskem filmu) niso bili tako kritični. če je telo normalno delovalo, torej služilo vsem svojim namenom je bilo dobro.

In končno. Nikoli ne bomo popolnoma zadovoljne. Kar pomislite na kakšno svojo prijateljico, ki ima tisto popolno gladko ritko brez mikrograma maščob..jo to dela srečno? Dvomim, da sploh pomisli na svojo popolno “ta zadno” kadar ima slab dan.

Nujno potrebno se je gibati in vzdrževati telesno kondicijo, a le do meje ki nam je res prijetna in nam ni mučna. Vsaj tega se skušajmo navadit, če že tako blazno uživamo v ostalih razvadah: urni manikuri, mesečnih obiskih frizerja, brazilskem voskanju, puljenju dlak, britju nogic, eni uri manj spanca za popoln videz,.. Žalostno je, da na koncu ugotoviš, da je tvojemu tipu všeč prav to kar tebe takoooo zelo moti. Pa smo tam. Za koga se torej vredno trpinčiti???