Ko se po dolgem času spet srečam s prijateljico in jo vprašam kako je…najprej odgovori, da premalo seksa. Hmmm… In potem razmišljam: pa saj moški sanjajo o nenasitni ljubimki!

Res pa o njej sanjajo v puberteti…ali pa po zdolgočaseni zvezi….ali pa pač zaradi velikega pomanjkanja seksa. In potem jo končno dobijo. In prve pol leta sta oba v dvanajstih nebesih…potem pa ju pogoltne ritem življenja (služba, faks, otroci,…). To se zgodi tistim korenjakom, ki takšno žensko uspejo obdržat. Večkrat so ta razmerja le prehodnega značaja. On spozna simpatično in samozavestno žensko, stvari se razmeroma hitro zgodijo, vse se zdi popolno. Po mnogih zmenkih, ki se začnejo in končajo v horizontali (ja, možna je tudi vertikala ;D) pa počasi moški ugotovi, da je to vse kar počneta. Da je kot suženj, ki uboga in izpolnjuje želje. In ko tega ne zmore ali noče več se začnejo težave, ker je to glavna stvar, ki ju veže. In potem se začne on obilno sestajati s prijatelji, ona noro nakupuje. Kmalu sledi pogovor »ni težava v tebi, ampak v meni« (to vsi vemo, da ni res) in »zveze« je konec.

Teh žensk je vedno več. In kako dalje? Hm…mislim, da bom prihodnje te pogovore speljala na oblačila ali vreme