Obljubim, da bom znižala zahteve
nedelja, 15. februar 2009
Saj ne vem natančno kaj vse pričakujem od življenja. Zagotovo veliko. In vem, da nisem edina. Sem spadajo še vsi ostali, ki ves teden delajo kot nori, se odpovedujejo kosilom, pijačkam, športu, druženju,…za še več dela. Ampak to ni vse.
Kar počnem mora biti popolno. In ker je to redko sem nezadovoljna. Mogoče sem pa res prfekcionistka. Takšno ste me naredili! Babica je mogla imet vedno vse sčiščeno, kosilo od uri in natančen seznam za trgovino. Mama je po službi dajala inštrukcije. In jaz posledično želim oboje. Pospravljeno stanovanje in preveč dela. Vse sem nadgradila še s precej gibanja. Minimalno uro na dan. In če tega ni sem nesrečna. Če je vse to sem nesrečna, ker mi zmanjka časa zame. In tako se lovim v krogu. Bolj realni cilji pa so mi nezanimivi.
Mogoče bi si lahko pomagala tako, da bi kdaj ugasnila telefon, ko ne delam. Ampak, če čutim, da moram vse stvari takoj rešiti. Ne maram, da se mi nabira delo. In dopust brez računalnika – visok stres! Dosti lažje mi je delati ves teden in čez vikend it na kakšen na pol posloven obisk ali kaj takega. Kar ima posledico: vedno manj vidim prijateljice. Enostavno ni časa še za to. In enkrat se bo to slabo končalo. Vem, da je pozitivno, da imam delovno naravo. Ampak koliko je to v življenju res vredno? Delo me ne bo pogrešalo, če se mi kaj zgodi. Prijateljice me bodo.
Ko pridem domov z vrečami iz trgovine najprej vse pospravim. Letim na steper ali naredim pilates. Skok pod tuš. Kuham. Pomivam. Pospravljam. In ni variante, da bi šla spat prej kot je vse na svojem mestu. Posledica: premalo spim. Ampak dokler nimam nobene pomoči pri pospravljanju in sem za vse sama se to ne bo moglo spremeniti.
Mojo utrujenost povišuje še želja po informiranosti. En del DNK mora bit pri meni napačen. Popolnoma preveč sem obsedena s tehničnimi igračami. Tudi te mi ne pustijo spati. Pred spanjem je nujno pogledati na FB, počistiti telefon, vpisati vse dnevne podatke (o vsem vodim evidenco), narediti varnostne kopije,…
In dvomim, da bom kdaj manj zahtevna. Si pa to želim! In prisežem, da od 21h dalje ne bom več pospravljala, telefona pa bosta ugasnjena. Majhni koraki punce, majhni koraki.

M&M je prbil al pa prbila:
nič ni narobe če želiš popolnost, ampak vse ima neke meje. šment, žalostno je da človek nima časa za ljudi, ki so nam blizu.
am, pa k tisti obljubi dodaj še dopust brez računalnika
The M. je prbil al pa prbila:
Moram priznat, da grem že kar ta vikend na dopust brez računalnika in brez enega telefona. Me že sedaj tressssssse
detelj je prbil al pa prbila:
Ajjajaj te bo že z leti minal…sedaj si polna elana in delovne vneme…ko pa preideš določeno obdobje pa vidiš,da le ni vse v delu!Je pa res,da perfekcionizem pa verjetno ostane(vsaj deloma);brez skrbi,sedaj preveč,boš pa v kakšnem drugem obdobju toliko manj delala:)”narava vse nadoknadi”:D
The M. je prbil al pa prbila:
@detelj Že nekaj let čakam umirjeno obdobje, ki mi ga vsi tako obljubljajo. Baje je fajn, ja