Po krepkem spancu, odličnem zajtrku (včasih že v prvo zadaneš najboljši lokal na plaži) je bil čas za pregled teritorija. In na srečo je bil hotel le 3min stran od neskončne Miami Beach. Obala za tek in sprehode.

Po kilometru hoje po pesku….in prijetnega sožitja mojih nog in oceana sem našla najljubšo čuvalnico.

Nekdo je po poti izgubil čevel…upam, da ni bil najljubši par… Verjetno na Bahamih, ker je videti, da je pripotoval od daaaleč.

Očiten dokaz, da se skregajo tudi galebčki. Morali bi slišat še vik in krik za tem

In vsi ti so ju poslušali med prepirom. Božčki…že tako je bilo slišat, da imajo svoje težave. Ampak največjo težavo imaš, če se po mestu sprehajaš neurejen. To pa ne gre. Vse je lepo, vsako jutro so umiti pločniki, nikjer ni videt smeti, na plaži ni niti koščka steklovine, vsi so lepi…vsaj na zunaj.

Ni pa bilo vse lepo. Niso vsi obsedeni z videzom (pa sedaj ne mislim na tiste reeees preobilne državljane). nekateri bol cenijo izvirnost. Jaz tudi!