Ko se kljub zdravju naveličaš solate in riža….greš nad nezdravo hrano. In ker (žal) čokolada ne šteje za glavni obrok (meni se zdi čisto dovolj nasitna ;D) si je treba privoščiti kak hamburger. Ja, klasičnih sem naveličana, imam pa rada prave pleskavice. In včasih je bilo treba do Maribora po tisto pravo…še zdaj se rada ustavim v Pandi na polovički s kajmakom, če le gre. Ampak pustimo to.
Včeraj sem izvedela, da imamo restavracijo s sarajevsko hrano tudi pri nas. Na Teharjih. To je pa res treba testirat. In smo šli. Nobene gneče, prijazna “natakarica”, hrana po pričakovanjih. Seveda sem jedla pleskavico s kajmakom (PRIPOROČAM) in sanjsko šopsko solato (OBVEZNO). Bilo je zelo dobro, a zame zelo preveč. In predno končam to kratko objavo moram povedati še bistvo.
Restavracija je drugačna. In s tem ne mislim doma narejenih separejev z električnimi baklami (res je prostor za poletne čvekarije), mislim na domačnost. Preveliko domačnost za moj okus!
Ni problema, vse jih uporabljamo. A prosim ne na takšen način 
Avtomati so popolnoma ok (če ne dobiš vseh potrebščin pri prijateljici).
Vsi, ki gredo sem na kosilo/malico/večerjo vedo: nič poljubčkov naslednjih nekaj ur. In pri zajetnih količinah čebule (ta paše!) res ne pomaga ustna vodica. Pa če bi spila celo oz. cel dozirni kozarček. 
In ko smo že urejene še obvezna skrb za gladke in nežne roke in seveda malce dišave na vrat. Hmmm…pa moških ne zmede, če vse dišimo enako?!? Izgovor bi imeli, a fantje?
No, še vedno del mene upa, da so to zgolj dekoracije za bolj domač občutek v restavraciji. Tega dobiš (že) brez zgornjih detajlov. Predvsem zaradi odlične hrane in postrežbe. Presenečena sem, da ni bilo več ljudi.
Res takšna hrana ni za vsak dan…sigurno pa paše prava (turška) postrežena na popolnoma obreden način. Za klepetave užitke! 