In so tu. Končno. Dolgo pričakovani. Z napovedjo slabega vremena. No, samo, da bo vreme Po vsem tuhtanju kaj počet, kje in s kom sem bila na koncu čisto brez ideje. Tako zelo, da sem šla raje v službo… in tako bi ostalo tudi čez praznike, če ne bi dobila zanimivega povabila. Takšnega “študentskega”.

Saj se spomnite časov, ko je bilo vse preprosto, poceni in dobro. Ja. Študentska leta so lepa, čeprav se moraš učit in služit denar za preživetje v prestolnici. To je čas novih prijateljstev, zabav, neumnih dogodivščin, … zaradi tega sem se takoj odločila za izlet v Istro. Hrvaško.Ob tem moram priznati, da te obale (še vedno) ne maram. Šla sem zaradi družbe.

Že sama pot je bila zanimiva. Nakupovanje hrane, preračunavanje koliko denarja kdo komu dolguje, trikrat daljša pot do cilja zaradi nepozornosti, iskanje apartmaja zaradi slabe pripravljenosti… Zabavno je bilo!

Barbariga. Med Rovinjem in Pulo. Nikakor ne priporočam, če nimate lastnega prevoza! Ker tam ni ničesar! Spalno naselje brez neokrnjene narave in z neurejeno plažo. Dobro le za nekaj nočitev.

Po tolikem času sem končno doživela nek drugačen stres: med ženskami za kopalnico. Hehehehe…dve sva bili vajeni, da sva sami in jo imava vedno na voljo le zase. Ne, nismo se steple. Ni pa veliko manjkalo

In po dolgem času se me je ponovno prijelo sonce. Verjetno zaradi kafetkanja in sprehajanja po Puli.

Kratko: podoživela sem prijetni del študentskih let. Hvala vsem za družbo – fajn je blo Moramo še kdaj ponovit v podobni zasedbi …. potem pa že lokacija ni tako pomembna. Ampak na Hrvaško me zelo verjetno ne bo več.

Nisem pa mogla pozabit “domačih skrbi”. In res so me vse počakale. Šment….bom jutri.