Normalno je, če si malce ljubosumen. Sploh na začetku zveze, ko še nisi prepričan kaj si druga stran misli o tebi. Je pa neprijetno, ko postane zadušljivo. Ko se nekdo prilepi. Se te stalno drži, kliče na 5 minut, preverja kje si, če nisi z njim… Verjamem, da ljubosumneži niso zlobni. Po moje tudi nimajo slabih namenov. Verjetno jih je le strah izgube.

Pa tudi to, da ljubosumni ljudje niso samozavestni ne more biti res. Poznam jih kar nekaj, ki so zelo samozavestni in delujejo povsem neobčutljivo. Vedo kaj hočejo in svoje mnenje vsiljujejo partnerju. Prej je krivo, da se ne cenijo dovolj in se zato bojijo izgube partnerja. S tem so lahko obsedeni in vsaka malenkost jih  lahko vržejo s tira. In potem v glavi ustvarjajo različne konstrukte kaj se v resnici dogaja.

No, nisem takšna. Nisem ljubosumna zaradi občutka manjvrednosti. Sem se pa že ujela, da sem ljubosumna zaradi slabih izkušenj. Po naravi sem nezaupljiva…in zelo se vživim v slabe izkušnje prijateljic. In moje ljubosumje je bolj splošno nezaupanje. Tega pa je zelo težko odpraviti…se mi zdi.