Eni pa so. Tudi danes sem bila “lublančanka” in ponovno je bilo treba jest. Kaj pa drugega početi v tej vročini

Načeloma imam rada kitajske restavracije ravno toliko kot McDonald’s = enkrat na dva meseca je več kot dovolj! In kot Mack so tudi kitajske prinas vse enake. No fun! Ampak še so izjeme. In seveda (tudi) v Ljubljani. Šokantno drugače in šokantno dobro!!! Res. Čisto res

Takole sem začela, ker sem sladkosneda mesojedka Še sedaj se mi cedijo sline po tistem čvrstem mesku. Grrrr….

Tale sezamov polžek…kar štirje so v porciji…je tako noro dober zagotovo zato, ker ima popolnoma previsoko hranilno vrednost. Eden je ostal kar tam…nisem ga upala vzeti seboj. Ko ga pogledaš imaš že malo slabe vesti. Ne ni tako hudo…če ne bi prej že za večerjo in zajtrk jedla nekaj kar tako dobro ocvrejo na Trojanah

Tole pa…mešani občutki zaradi nenavadnega okusa. Precej mesnato in polno ingverja. Hot!

Toooo sem čakala: piscanec s mandelj in zelenjavo! Sveže. Edino malo velika porcija je bila. Itak je riž ostal

Ja, vas vidim. Kako se vam gnusi tole zeleno in želirano neki-neki. Ampak ni bilo slabo – res ne, ker je brokoli še hrustal. BTW – to ni bila moja glavna jed Hehehehehehe!

Joj. Sploh nisem napisala kje to je. Kitajski vrt pri Šiški. Ne boste z lahko našli, ker je skrita…v bistvu na nekem križišču, ampak…komplicirano. Zato verjetno nisem začela s pisanjem kje to je Bi še sama težko še enkrat našla, a bi se (se bom!) potrudila, ker druge kitajske zdaj zame več ne obstajajo