Na tej poti sem ugotovila, da motor le ni tako slabo prevozno sredstvo (ob dobrem vozniku). Popolnoma spontan izlet, ki se z avtomobilom ne bi nikoli zgodil je izpadel popolno.

Prva točka je bil prelep in vzorno vzdrževan grad Trakošćan na Hrvaškem. Glede na lokacijo in možnosti piknikov, ribolova, kolesarjenja, teka, …je bilo res čudno, da sva šele zdaj zvedela zanj. Hja..dobro je imet prijatelje, ki ti pokažejo kaj novega.

Najprej smo punce dobile svoj sladoled Magnum. In samo prijatel je imel kune, da smo skakali kot otroci, ko smo hoteli kaj kupit Potem smo šli na eno pijačo. Je bilo potrebno, ker smo bili že z mislimi na poti nazaj (kakšne blazne kolone na meji smo obvozili)-joj. Temu pa je sledil sproščujoč sprehod okrog jezera. Midva seveda v škornjih (saj veste, izlet ni bil načrtovan) Večino časa smo hodili po gozdu = senčka. A po nekaj kilometrih je bilo že zelooo vroče.

In ker se vse lepo enkrat konča…ko pride večer smo se poslovili od gradu. Se bomo še kdaj vrnili – s športno opremo.

na poti domov smo se sestradani oglasili v domači ribogojnici na postrvicah…Mmmmm…in imele so pol metra!!! Ok, morda malo ribiška; vendar pod 40 cm niso bile.

Konec poročila o najboljši vožnji z motorjem: pijača-sladoled-pijača-športanje-poln krožnik ribe. Mijav