Možnosti za plavanje (ali sončenje) ob morju so bile neomejene. Za tiste bolj razvajene (se štejem zraven) so bili ležalniki z dežniki (najboljša varanta se mi je zdel ležalnik pod borovcem v Mastichariju) in mivka do koder seže oko; za ljubitelje divjine pa ogromno zalivčkov kjer si bil lahko popolnoma sam. jaz imam pač rada enostavne vstope v vodo: ali hoja ali skok s pomola. Samo, da ne gazim čez ostro skalovje, ježke in ostale prebivalce morja in podobno. Skratka – za vse okuse.

In vsega je toliko, da res ni potrebno ob 7h letet do vode in si vse rezervirat z brisačami, revijami,…vsega imajo na pretek. In to celo po avgustovski invaziji iteljanskih gostov.  Poleg tega za ležalnike ni potrebno plačati ali pa je znesek minimalen (2,5€ za ležalnik z dežnikom za ves dan).

Žal posnetkov tistih najlepših obvodnih “razgledov” nimam, saj je bil fotkič v sobi…je bilo treba malo pazit na stvari – nikoli se ne ve