….res samo včasih. Večino časa počnem stvari nagonsko in brez razmišljanja. Kar se ne konča vedno dobro, a bi bilo veliko slabše, če bi razmišljala!

Se mi dozdeva.

Moja domišlija je neizmerna. In zna zaiti na najbolj neverjetne konce možgan. In potem tuhtam, kuham, se jezim, smejim ali pa enostavno ne počnem ničesar.

Imam čudne dni. Ko misli podivjajo in ni nič na svojem mestu. Ne osebe, ne kraji, ne stvari. In danes bi najraje prespala. Pa tudi včeraj in dan poprej.

Rada bi si spočila, pa ne znam mirovat. Se prespala, pa se mi zdi, da nimam časa spat. Rada bi vse kar še ni…ampak samo, če je boljše od tega kar že imam