Te dni sem pospravljala omaro….kramo s “spominki”. Nasmejala sem se ob naboru predmetov. Joj, koliko spominov…če bi lahko nekam zapakirala smeh tega dne bi imela zalogo za vsaj deset let. Nekaj stvari je romalo na Simbio (komunalno podjetje), nekaj jih je obviselo na zunanji strani kontejnerja (če bo komu kaj koristilo), nekaj jih bo veselo zaživelo svoje second-hand življenje, za eno veliko škatljo pa je še vedno shranjenih.

Med temi je tudi walkman. Nekako ga ni šlo vreči stran. Preveč ur mi je krajšal in me zabaval. In čeprav je moj iPod velik kot ekran na tej starini ter hrani neprimerljivo več glasbe, podtkov, slik, ne brni, se ne sprazni po dveh urah,… Še vedno je walkman kul. Old school kul

In ker sem se spomnila na Hadov blog sem ga mogla fotkat