Ameriški filmi/nanizanke so nas navadili na prenosne telefone. Klasične stacionarce z slušalko in postajo. In močnejša kot je bila antena bolj si se lahko oddaljil od doma 
Seveda smo otroci to vse testirali. Bistvo testa: če nese od bloka do šole bi lahko nekdo govoril odgovore med kontrolko 
Dajmo upoštevat, da nismo razmišljali kam bi tisto opeko od slušalke skrili (nihče ni imel tako bujnih las), a ni bilo pomembno, saj nam je prej zmanjkalo signala.
Prvi gsm pa je kupil oče od prijatelja. Nekje v tujini. Ko je bila to še redkost. če se prav spomnim je bil Ericsson GH 337 (to se bom pustila popravit 
). Ja, dolgo je tega kar je bil Ericsson samostojen…
No, za tem čudom tehnologije so počasi kapljali gsmi v naše domove. Jaz sem bila največji nasprotnik. Ker to je res bedno. In pozersko. In itak je modna muha, ki bo trajala eno leto. In zgodilo se je, da sem bila že pred maturo…pa brez gsma. Nak! Jaz sem proti!!!
In ker sem sedela poleg bolj napredne sošolke Eve, ki je imela ljubek telefonček – nič opekasat, brez antene in pozor: z enim koleščkom. To je bilo to. Pa ekran je imel vrstico več…. Uuuuuu… Kmalu sem ga imela tudi jaz. Ironija je, da je bil moj prvi telefon Belka – Sony CMD C1 ;D No, morda samo jaz razumem to ironijo! Hehehehehehehe 
Tako se je začelo. Takoj, ko so gsmi izgubili zunanjo anteno so mi postali zanimivi
Hm…kolikor se spomnim iz otroštva, mora bit tule cel svitek sličic 
Aha…tudi jajček je dvobarven…vidim papir, a na otip je premehko, da bi bile to sličice…ups – zdaj so že nalepkice, a ne?! 
To je to. Opcija ne-sestavljive figurice. Ker je september sem dobila učiteljico pando. Se mi zdi. Okus čokolade…..recimo samo, da ni takšen kot pri “stari kinder jajčki” 
In še samomorilski kamikaza hotdog 
