Za nakup te Nokie sem se pa že malo težje odločila. Na Mobitelu so jo prodajali v paketu z dlančnikom (ki sem ga kasneje zamenjala za vožnje na faks – joj, mi en prijatelj še dolguje kilometrov) za takrat precej visoko ceno 50.000 SIT. Ampak gsm je meril temperaturo, imel radio in bil zaščiten proti praskam. In bil je tudi cenejši kot Nokii 8210 in 6510. Kolikor je bil robusten videz in vzdržljivo ohišje toliko slabša je naložen SW. Redno sem ga pošiljala na servis, da smo se na Telerayu lahko že tikali.

Pri meni je pač tako, da če ima gsm 20 funkcij bom uporabljala vsaj 18 funkcij vsak dan. Nekajkrat. “Sposobnosti” telefona so tiste, ki me prepričajo v nakup. Torej, ko se odločim nekaj uporabljat mora to tudi delovat. Normalno In po sedmem servisu sem se poslovila od njega. Ne, še poslovila se nisem. Enostavno so zapisali, da popravila niso več možna in mi poslali boljšo različico Nokie. Še nekaj let nazaj me je mikalo si kupiti ta telefonček rabljen…še zdaj bi ga imela, a ne vem zakaj ;D