Malo heca….zgodba: včeraj sem se spravila na jogo. Zaradi zmernosti sem se za zajtrk izognila pilatesu, ker je eno pretegovanje na dan dovolj. Pa med službo en čaj s klepetom za kosilo (pa nek izgovor za koruzno pecivo). Po službi me je preganjal čas…in dragi na bližnji hrib. To je bila fajn malica. Tuš in glasbena (pač naglas radio, da me nekaj pomiri) dirka do termina za jogo.

Ob vstopu v dvorano so se mi zasvetile oči: vreče za boks, balonček, lutka. Yes! Aja, joga Sem potoček miru

Začetnemu sproščanju je sledilo nekaj vaj, ki jim je sledilo sproščanje. In to je ubilo hiperaktivčka v meni. Ne, nisem zaspala. Postalo mi je slabo. Bravo vsem jogistom, ki se jim ne začne vrtet po uri in pol premikanja z zaprtimi očmi. Meni to ne paše. Ko zaprem oči spim, načeloma. In pred nekaj leti sem že poskusila jogo, ki je bila malce bolj aktivna. Oči pa smo imeli zaprte le med začetnim/zaključnim sproščanjem.

Seveda je inštruktorico zaskrbelo, ko sem se ustavila; prijateljica mi je takoj podala DextroEnergy (cukr pomaga ). Sladkorni šok je pomagal (pa tudi to, da sem dalje vse počela z odprtimi očmi). Na koncu vadbe me je še inštruktorica povprašala, če se ok: “Ja (ko sem končno zbrcala vrečo), samo jest ni bilo časa in pred tem sem malce tekla. Sta me že prijateljici kregali.” Samo pogledala me je: “Aha, ne bom nič rekla.”

Zgleda, da je joga za ljudi, ki se znajo sprostit ali pa so nasploh bolj počasni Ali pa se vsaj pravilno prehranjujejo (to domačo nalogo sem dobila tudi jaz).

Torej naslednji teden…ne vem. Zagotovo pa bom izbrskala kdo vodi boks v tisti dvorani in ali je tudi za dekleta Pač me sproščajo aktivnosti…hmmm. Čeprav, če je Yogi medvedku uspelo bo pa še meni Saj ima zato takšno ime, ne?!