Po preteklem tečnem vikendu (opazovanju forumov, brskanju po spletu in večjih količinah čokolade) sem tekom tedna dočakala nov SW za telefonček. Natančneje v sredo. Skoraj bi šla prej iz službe zaradi tega (ampak sem bila zacementirana tam zaradi nekaj nujnega dela). Komaj sem čakala, da pridem do domačega računalnika. 
Seveda najprej shranjevanje vseh podatkov, datotek, slik, … vsega. Narejene tri različne varnostne kopije. Izpis excelov (ne, ne želite vedeti za kaj vse vodim evidenco).
In se je začelo. Napolnjen telefon sem pripravila na update in šla stran – naj se dela 
Zakaj stran? No, saj vemo vse o spodrsljajih Nokie. Zadnji update me bi stal večine podatkov, če jih ne bi prej pridno shranila še drugje
Po približno 15 minutah je bilo konec. Ok, zdaj me pa čaka resno delo. Pretegnem prste in zgrabim telefonček. Eeee…hmmm…kako? Šok. Vse je bilo že naloženo. Vsi podatki so se ohranili. Aplikacije so ostale. Desktop enak. Še budilka se je ohranila Hm… Vsa srečna, ker ne bom do jutra tapkala po telefonu in dodajala aplikacije (teh imam malo morje) sem mirno živela naprej. S pričakovanjem v ozadju. S pričakovanjem, da bo zdaj zdaj nekaj crknilo, zmrznilo, izginilo. Vse ok. Pa saj ni res. in še danes ne morem verjeti, da je res. Ampak je. Nokia dela kot bi naj že out of the box.
Ne razumite narobe: logično je, da nove stvari delajo previlno in kot je navedeno v navodilih. Je pa nekaj izjem. In to so zagotovo telefoni. Vsi. Vsi imajo radi žuželke – hroščke sploh
In zdaj sem srečna z N97. Zelo. Toliko, da sem jo obremenila še z nekaj neumnimi aplikacijami, ki so must have na dolgočasni zabavi, ogromnem partiju, zganjanju romantike ali flirtanju.
Torej zelo zadovoljna. Čeprav nisem navajena bliskovitega delovanja brez zastojev na symbianu. Se bom zelo hitro razvadila…se grem razvajat ;D