Zlo rada imam konje …. najbolj tiste divje v naravi, tudi tisti v avtomobilih so mi všeč, najprijetnejši pa so mi (žal) bežni znanci s sprehoda. Tile so bili še posebaj zvedavi in igrivi. Niso me izpustili izpred oči.
Hm…kdo si?
A smo dobili obisk, mami?!
Počakaj mali, da vidimo če ima kaj sladkega.
Hhhhh…tole pa ni užitno!
Pst, mami! To ni za jest, to je telefon!
O, telefooon…ste slišali?!
Kje,kje? Pridi nazaj, no. 
In potem sem jih zapustila, a smo me budne oči spremljale. Z užaljenim rezgetanjem. Hm, sem jim bila všeč. Moram it po kakšne prigrizke – za dobre sosedske odnose in to Komaj čakam, da se srečamo naslednjič…