Dovolj sem stara, da bi imela otroka. Hm… V bistvu sem stara toliko, da bi lahko imela že otroke 
Pa jih/ga nimam. In se ne pritožujem. Jih imajo moje prijateljice. In so zelo srčkani, nagajivi, preračunljivi, pametni, izvirni…vse naj-naj. So mi pa zelo jasne 2 stvari:
- takšni niso ves čas,
- takšni mali pametnajkoviči so, ker se straši z njimi ogromno ukvarjajo in jih učijo.
Torej za otroke moraš imet čas. Seveda nikoli ni pravi čas za otroke: ali faks, ali leta, ali premalo denarja, ali stanovanjski problem, ali težave v širši družini, ali brezposelnost, ali skrb za starše, …. skratka vedno je nekaj. Opažam pa, da te težave vsem, “ki se jim otrok zgodi” nekako izginejo.
No, jaz še vedno nimam časa. Preveč imam dela sama s sabo. Preveč stresno doživljam svoje življenje. Iz dneva v dan divjam ali zaradi službe ali zaradi sebe, prijateljic, športa,… Vedno je nekaj. Moj prosti čas je omejen. Moj čas, ko imam neizmerno potrpljenje se tudi iz tedna v teden krajša. In bi znala bit odlična varuška…ja, ja, punce. Napisala sem BI, da ne dobite kakšnih idej 
Tako, da nimam časa. In tak je bil moj odgovor na vprašanje, če sem že naročila dojenčka. Hm. Še za naročanje včasih zmanjka časa. Kaj bi bilo šele potem z dostavo in vzdrževanjem
1. Prva točka ne velja. Vsaj pri nas. Smeji se non stop in je cukr mali. Čakam kdaj se bo začel jokat… pa nič. No sej ne da si želim, ampak res se sam smejimo, pa spimo
2. Ja to si pa čist prav napisala. Veliko časa, igre, učenja, pozornosti. Ampak veš ko je enkrat tvoj ti je to v veselje.
In ja res je –> vse ostale prej “obvezne” stvari s prihodom bibe zginejo
Prej se ti zdi da za otroka ni šans,… pol pa se ti zdi da brez njega biti … ni šans! 
Tako da veselo/pogumno pejta naročat
:p
Sej službe mata, stanovanje tut…
Leta 2011 ga začneva “naročati”…
Res je tako kot si napisala, vedno nekaj manjka, da bi lahko bilo popolno…ali ni prave ljubezni in ostaneš na koncu sam z otrokom, ali je stanovanjski problem, ni dovolj denarja, je še treba postoriti to in ono, pa kariera itd. Časa in denarja pa tako ali tako nikoli nimamo dovolj. Zame najpomembnejši dejavniki za “naročiti” otroka so: zdravje (lahko imaš vse, pa ti tukaj ponagaja), prava ljubezen med partnerjema in osnovni materialni pogoji, da lahko preživiš sebe in otroka…
Midva bi ga že kar imela, ampak imava še prej nekaj želja, ki bi jih rada izpolnila (kakšno daljše potovanje, pa dovršiti zastavljene cilje glede dela do neke točke). Se zelo veselim tega obdobja in nosečnosti ter otročka…Can’t wait!!
Manuela, have you changed your mind, yet?
))
Pametno razmišljanje!
Bolje to, kot pa otroci, za katere starši nimajo ali nočejo imeti časa, potem pa nastanejo take situacije kot so v šolah zadnja leta…
Eva, vidva imata zelo nezahtevnega otroka, kar je super, večina jih res ni nonstop nasmejana in cart, hehe…
@Eva Sej bi te ubogala, če bi bil priden in zdrav kot je tvoj Anže. To po moje zato, ker sta si ga res želela in je to to. Sigurno imajo možgani nek vpliv na telo in ob oddajanju toliko pozitivnih vibracij
@Mateja Em…še ena naljubša prijateljica je noseča…nič ne bo, bom z njo hodila na tečaj za mamice. Torej še en “razlog” za “ne”.
@Tanja Mi je popolnoma jasno že kakšna odgovornost je samo s psom
No no no sej tako hudo priden pa tut ni. Bom lahk bolj rekla kako je,… primerjala,… vidla,… ko bo drugi prišel
Prav…pol čakam, da dobi Anže še sestrico
Eva, ja ja, zelo pridnega fantka imata. Sej ga lahk z drugimi dojenčki primerjata, sploh kar se tiče spanja, tamali raztura, hehe. Ja, pravijo, da je drugi otrok čist drugačen od prvega… zdej, če je Anže tak priden, hmm…. kak bo kej naslednji, še bolj priden?? Hehe…
Ne ne, vsi pravijo da drugi nama bo pa že pokazal kako se ponoči vstaja
Eh, jaz pravim vsakemu svoje. Nismo vsi narejeni za vse, a ne?
Raje vidim, da nekdo prizna, da mu ni do tega, da bi imel otroka (pa si potem magari premisli), kot da ima nekdo otroka zato, ker je ”in” in ker ga imajo vsi
Za konec pa še nekaj za hec: nikoli ne reci nikoli
Pri drugem otroku je “problem” v tem, da imamo v glavi že neko predstavo, kako bo vse to zgledalo in ker je potem, normalno, vse drugače, smo lahko precej zmedeni, hehe…
Eva, itak da bosta morala pri drugem nadoknaditi vso nočno vstajanje, manj spanja čez dan, več tečkanja… kak bi pa zgledalo, da bi imela še enega čist takega kot Anže??
Dooolgčaaaas, hehe… 