Sem družabna. Ampak sem velikokrat rada tudi sama. In za slednje sem imela zadnji mesec (in kakšen dan več) obilo priložnosti. Na začetku sem seveda izkoristila vsak urico za “svoje opravke”. V bistvu nič posebnega. Čas zame pomeni čas, ko končno naredim kar sem že dolgo odlagala. Nekaj primerov: ureditev koledarjev, šivanje “odpadlih gumbov”, zlaganje dokumentov, brisanje prahu z rož, dodajanje aplikacij na mobilnik, branje knjig, premikanje pohištva, … In v obdobju dobrega meseca mi je vse to tudi uspelo.
Težava je le, da sem si najprej prisvajala urice, potem ure, zdaj si že dni. Čisto potuhnjeno sem zlezla sama vase (ali kako bi se temu reklo). Odvadila sem se poklicati nazaj, nisem takoj odpisala na maile/smse, sama nisem klicala okrog. Lahko bi rekla, da sem svojo prisilno biti-doma-in-mirovati nadgradila z skriti-se-pred-okolico.
In vem, da to moje stanje ni ostalo neopaženo, ker dobivam sporočila v stilu “a ti še živiš”, “težje te je dobit na telefon kot takrat, ko delaš”, “kaj nič ne pokličeš, če imaš čas”…
Ok. Imam čas. Porabim čas. Dolgčas mi ni. Vsak dan si zastavim cel kup nalog, ki jih tudi opravim. Seveda vas nisem pozabila. In končno: živa 
Odvadila sem se komunicirat. Načeloma sem jaz tista, ki je klicala, vabila, zganjala ljudi skupaj. Zdaj mi tega ni za početi. Ne da se mi zabavat. In kaj bomo zdaj?
No, za začetek me veseli, da mojo odsotnost občutite. 
Hehehehe. Saj se bom vrnila…se mi zdi. Zdaj je pač obdobje, ko nekje vsaj 22 ur na dan niti ne odprem ust (pa upoštevajmo, da še jem in pijem) Hm…dobro, da imamo računalnike, a? 
Pozdrav iz toplega kotička :*
P.S.: Hvala za vso ponujeno pomoč.
Če je vse ok –> torej če ni nič narobe ti damo mir. Če pa je kej narobe te takoj pokličem!
Uživaj še naprej v tem času, ki ga imaš, ker imam občutek, da s eboš kmalu vrnila na stare tirnice…ko ti bo časa primanjkovalo in takrat si ga boš znala vzet še za druge
Je pa prav zanimivo, kako si odreagirala…jaz bi pomoje na vse pretege iskala družbo…(razen, če bi sama sebe presenetila)
Ko boš pa za družbo, pa le pokliči
Do takrat sem pa na voljo na msnju 
Ja, v takemle kotičku bi tud jaz pozabla na zunanji svet… Earth calling M back!!!!!!!!!!!
Eva, ne me spet klicarit nooo
Vse je ok…razen tisto kar je pač zdravstveno narobe 
MSN je ful boljš, ko se mi ni treba nič rihtat in lahko vmes sama pojem celo čokolado 
Spela zgleda, da sem po naravi samotarček
Mum….ne pridem nazaj
ah ja, če boš šla po mojih stopinjah, se ti bo vse samo stopnjevalo, še bolj bo pasalo biti sam, se ne ukvarjati z ljudmi in še za najbolj osnovne od socialnih interakcij boš potrebovala cel kup volje
aja, pa še nekaj, čas bo tekel še hitreje ali kako naj se izrazim, za vsako stvar boš potrebovala več časa in na koncu boš v celem dnevu naredila toliko, kot prej v dveh urcah
takle mamo zabušantje, ja
no, sam pozimi itak ni kaj pametnega za početi
ne daj se mala!