Naj nadaljujem petkovo zgodbo o porazni hrani spodaj:
Prideva nekaj malega pojest. Ker je bilo ravno na poti. Ker se hvalijo z meniji. In prosiva natakarja, da pove kaj ponuja danes sef kuhinje. Pravi, da vse imajo. Pa prinese menije. Ne vidim nic pametnega – utrujena sem. Narocim zeleno solato, paradiznik in kraljeve gambere. Lahko posujete se malo fete po vrhu dodam. Cez 5min mi natakar sporoci, da ni rukole, ce mi lahko dajo zeleno solato. Zacudeno pogledam in pordim zeleno solato.
10min kasneje: predse dobim zeleno solato, na njej vroce testenine, 6 prepolovljenih cesnjevih paradiznikov in 6 mikro gamberckov. Aha, malo posute fete po vrhu! Povem natakarju, da tega nisem narocila….zdaj on cudno gleda.
Fak!!!! Clovek si je pisal. Bi mogla vedet, ker se mu je zataknilo ze pri narocilu ananasovega soka z vodo.
Pri sosednji mizi so dobili pokvarjeno pivo. 2m za mano je zletel kup kozarcev po tleh….niso pometli.
Zdaj me zanima koliko bo ta corba stala! Javim!!!


O đizs… kok ogabn zgleda tista “kuhana” solata! Kok lahk tole sploh prnesejo???