Ta teden sem premetavala klet. In se nasmejala. Spomnila na osnovnošolska leta, ko sem zbirala plišaste igrače. Imela sem res veliko. Zasedle so dobro polovico postelje. Vsak večer sem jih zložila na tla in zjutraj spet nazaj na posteljo. Jup, sem si znala naredit delo.
No, nekje med srednjo šolo in faksom sem se večine “znebila” (enkrat sem jih delila za “pustahrusta”). A nekaj jih je še ostalo. Od gremlina se težko ločim….čakam polnoč, da ga polijem z vodo in nahranim. Ne nujno v tem zaporedju
Ne smem pa pozabiti konjička na baterije. Ne boste verjeli, a še vedno dela
Pofotkani so, spomin. Zdaj pa se poslovim še od teh


NEeee, kakega si pa le prišparaj za spomin tudi na otip ;D
Gizmoooooo!!!! Ne smes dat stran!
Sej za spomin imam še starejše, ki so tudi videt…khm…retro!
Ti, ki so pa še lepo puhasti bodo pa oddani
Gizmo.. Po njem je dobil ime moj pokojni mačkon. 16 let je docakal, potem ga je pa njegovih 16kg pokopalo. :-/