Niso vse poti napačne in včasih je zabavno iti po drugi poti do vrha. Najboljši opis poti na Gozdnik: nepozabna zgodbica. O tem po koliko globokem blatu je še mogoče hoditi. In o tem, da se pot nazaj lahko najde s pomočjo daljnovodov. In o tem, da se investicija v obutev včasih res povrne – recimo, ko se spuščaš po strmem potoku. Ter da je vsaka težava na nek način smešna (mogoče ne isti trenutek, če te muči še lakota). Seveda tudi o tem, da so markacije narisane z razlogom in če jih ne vidiš morda nisi začel pohoda na pravem koncu. Šola za prihodnjič.