četrtek, 18. marec 2010
Res ne. In to že nekaj let 
In danes me je ponovno na to spomnil zelo dober zapis “ZLOBNICA: Kdo so trape, ki nosijo ponaredke?“. Osebno me ponaredki zelo motijo, toliko, da je bila baza moje diplomske naloge ponarejanje v povezavi z organiziranim kriminalom. In stvari, ki sem jih odkrivala skozi pisanje naloge so bile strašljive. A od tega je že dolgo! In opažam, da se stanje ne izboljšuje.
Šele nekaj dni nazaj me je prijateljica spraševala, če si želim kakšno Lacoste torbico z juga. Ne, hvala. Ne zaradi tega, ker vem kakšen je bil proces nastajanja, kakšna bo kvaliteta in kaj to pomeni za izdelovalca originalov. Rajši nimam še ene torbice
Pred skoraj tremi leti…še predenj sem pisala blog sem zapisala:
“Ponarejanje je ena od oblik organiziranega kriminala. Ni novodobni pojav, vendar se o njem dolgo ni govorilo. Šele po objavi nekaterih posledic, ki jih ponarejanje povzroča, so se državne vlade začele zavedati resnosti problema ponarejanja. Ponarejanje je povezano z mnogimi kršitvami, vključno s kršitvami pravic intelektualne lastnine. Teh pravic se vedno bolj zavedajo lastniki blagovnih znamk, saj so njihove izgube zaradi ponarejanja vedno višje. Na področju mode je ponarejanje že zelo znan pojav, ampak šele pred nekaj leti so lastniki modnih blagovnih znamk začeli nanj gledati kot na grožnjo. Zdaj se skušajo proti ponarejanju zaščititi s čim bolj doslednim preganjanjem ponarejevalcev, z visokimi vložki za zaščito svoje tehnologije, z zaščitnimi oznakami izdelkov in ustvarjanjem delovnih skupin znotraj podjetij za raziskovanje trga s ponaredki. Nekoč izredno konkurenčna podjetja se sedaj združujejo v organizacijah za boj proti ponarejanju. Pravic intelektualne lastnine pa se slabo zaveda splošna javnost, torej potrošniki. Večini potrošnikom je še vedno vseeno, če je nek izdelek ponarejen, bistveno se jim zdi, da dobijo za malo denarja soliden proizvod. Dosti potrošnikom pomenijo ponaredki znanih blagovnih znamk način izražanja svoje želene identitete. Želijo se poistovetiti s tistim prestižem, ki ga neka blagovna znamka predstavlja za okolico. Žal se ne zavedajo, da jih ti ponaredki posredno stanejo veliko več, kot bi bili pripravljeni zanje plačati. Ne zavedajo se niti, da s kupovanjem ponaredkov podpirajo velike organizirane kriminalne združbe.
Ponarejevalci so zelo dobro organizirani. Vidna je hierarhična struktura, značilna za kriminalne organizacije. Vrh organizacije ostane večini skrit, lahko ulovljivi so le ulični prodajalci, ki so reveži. Tem oblasti nimajo kaj odvzeti, pravih podatkov o svojih delodajalcih pa nimajo.
Delovanje ponarejevalcev je zelo dinamično. Hitro se odzivajo na novosti na trgu, saj lahko tako iztržijo največje dobičke. Pri svojem delu so tako agresivni, da se dogaja, da je ponaredek izdelka prej na trgu kot original.
Veliki večini ljudi se ponarejanje ne zdi resna kriminalna aktivnost niti se ne počutijo ogrožene s strani ponarejanja. Popotniki na svojih izletih kupijo ponaredek znane blagovne znamke brez slabe vesti. Ne pomislijo, da s svojim nakupom postanejo člen verige organiziranega kriminala.
Ponarejanje vpliva na veliko področij. Podjetja oškoduje tako, da jim zmanjšuje dobičke, ostaja jim manj denarja za razvoj novih izdelkov in manj denarja za zaposlene. Torej ponarejanje zvišuje brezposelnost in slabi ekonomsko rast. Na drugem koncu sveta sicer ponarejevalci lokalnemu prebivalstvu zagotavljajo preživetje, vendar po drugi strani nikjer ne plačujejo davkov za izdelke, kar pomeni visoke izgube za države. Žrtve ponarejanja niso vidne na prvi pogled, razen kupcev ponaredkov. Ponarejeni izdelki so slabe kakovosti, nimajo nobene garancije o vzdržljivosti, prodani so brez možnosti zamenjave ali pritožbe zaradi neustreznosti. Niso preizkušeni, lahko so strupeni ali drugače nevarni.
Dandanes je ponarejanje razširjeno na vsa področja trgovanja. Ponarejanju denarja je sledilo ponarejanje različnih prestižnih dobrin, umetniških del, modnih izdelkov, nakita. Sedaj se dobijo že ponaredki česarkoli, od mila do rezervnih delov za letala. Največja vrednost končnega izdelka je v njegovem razvoju in reklamiranju. Sama proizvodnja se je zaradi globalizacije močno pocenila in poenostavila. Velike blagovne znamke so zaradi želje po večjem dobičku svojo proizvodnjo preselile v dele sveta, kjer je delovna sila najcenejša. To dejstvo so upoštevali tudi ponarejevalci, saj večina ponaredkov izhaja iz Azije in Kitajske. Velikokrat se zgodi, da isti delavci izdelujejo originalen izdelek in ponaredek. Prvega v tovarni, drugega po službi v kakšni majhni temačni delavnici.
In zakaj so ponaredki toliko cenejš? Ponarejevalci ne plačujejo davkov, ne v državi, kjer so ponaredki proizvedeni, ne v državi, kjer jih prodajajo. Delavci delajo v izredno slabih delovnih pogojih, ki mejijo že na suženjstvo. Ponarejevalci nimajo stroškov z inovacijo izdelka, niti z njegovo reklamo, ne vlagajo v ime blagovne znamke. Materiali za izdelavo ponaredkov so slabe kakovosti, sam izdelek je manj kompleksno sestavljen. Ponaredki so le površne kopije izvirnikov, bistvo ponaredka je, da vizualno prepriča potrošnika, da gre za originalen izdelek.
Ponaredkov je več vrst. Ponaredki se med seboj razlikujejo glede na podobnost izvirniku, kvaliteto materialov in tudi ceno. Načeloma velja, da so boljši, tisti najbolj podobni originalu, ponaredki dražji. Ponaredek je lahko na videz povsem enak originalu, ko pa ga preizkusimo, opazimo razlike. Deli ponaredka niso iz kakovostnih materialov, dodatki so bolj površno narejeni, že po krajši uporabi začne ponaredek razpadati. Šivi popustijo, tisk se izpere, zaponke se zlomijo, gumbi odpadejo, materiali se ogulijo in spremenijo barvo ter podobno. Vse je odvisno od izdelka. Ponarejeni parfumi in ostala kozmetika ob uporabi spremenijo vonj, kar pa je zanemarljivo, če pomislimo, da so lahko vir mnogih alergij. Tudi tekstilni izdelki, ki so bili kemijsko obdelani, na primer jeans, lahko vsebujejo ostanke strupenih kislin, ki na koži izzovejo izpuščaje. Danes so zelo modni različni tehnični pripomočki, kot so MP3 predvajalniki in mobilni telefoni, ponaredki teh lahko celo eksplodirajo uporabniku v rokah. Torej ima nakup ponaredka lahko tudi hujše posledice kot zgolj kratko uporabno dobo zaradi slabe kakovosti.
Njihovo nasprotje so ponaredki, katerih edina skupna točka z originalom je približen logotip blagovne znamke. Večkrat je že sama oblika logotipa napačna. Na primer, na ponaredku piše Dolce & Gabbana, namesto DOLCE & GABBANA. Izdelka takšne oblike, barve ali velikosti podjetje blagovne znamke sploh ni dalo na trg. Poznavalec znamke torej takoj ve, da gre za ponaredek.
Nekje vmes so raznovrstni slabo kvalitetni ponaredki izvirnikov; tisti, ki imajo od daleč lastnosti originalnega izdelka, a ob natančnejšem pogledu vsak laik, ki vsaj malo pozna različne blagovne znamke ve, da gre za ponaredek. Veliko takšnih izdelkov najdemo na tržnicah po svetu in tudi pri nas, v Sloveniji.
Posebna kategorija so »look-alike« izdelki, ki so imitacije originalov. Izgledajo skoraj tako kot izdelki znane blagovne znamke ali pa imajo določene lastnosti te blagovne znamke. »Look-alike« povzame posamezne ali vse vizualne lastnosti originala, tako ustvari videz originalnega izdelka. Posnema lastnosti izdelka kot so oblika, barve, način zapisa, dizajn logotipa, grafična podoba ali ime. Zavaja lahko tudi z embalažo izdelka, ki je originalni podobna po obliki, načinu zapiranja ali barvi. »Look-alike« daje vtis, da je enako kakovosten kot original ter da ga izdeluje isto podjetje. Na ta način zavede kupca.
Torej, kadar so ponaredki enaki originalnim izdelkom, so lastniki blagovnih znamk zakonsko zaščiteni. Problem nastane pri »look-alike« izdelkih, ki so le podobni originalom. Ponarejevalci znajo narediti »look-alike« izdelke, ki bodo dovolj odstopali od originala, vendar bodo zavajajoči za potrošnike! Obstaja torej možnost, da se ponarejevalci izognejo kakršnim koli sankcijam, če proizvedejo izdelek, ki dovolj odstopa od originalnega. Žal v večini držav ni ustreznih zakonov, ki bi urejali to področje.
Upam, da je zdaj že večim ljudem jasno, da ponarejanje ni problem posameznika, ampak celotne družbe. Do izboljšanja položaja pa lahko pride le, če se bo večina začela zavedati vseh slabosti ponarejanja. Dejstvo je, da pravi poznavalci blagovnih znamk prepoznajo ponaredek že na daleč, torej boste z nakupom le tega še manj zaželjeni v njihovih krogih. Prestiž ima svojo ceno z razlogom!
Ponarejanje je ena od oblik organiziranega kriminala. Ni novodobni pojav, vendar se o njem dolgo ni govorilo. Šele po objavi nekaterih posledic, ki jih ponarejanje povzroča, so se državne vlade začele zavedati resnosti problema ponarejanja. Ponarejanje je povezano z mnogimi kršitvami, vključno s kršitvami pravic intelektualne lastnine. Teh pravic se vedno bolj zavedajo lastniki blagovnih znamk, saj so njihove izgube zaradi ponarejanja vedno višje. Na področju mode je ponarejanje že zelo znan pojav, ampak šele pred nekaj leti so lastniki modnih blagovnih znamk začeli nanj gledati kot na grožnjo. Zdaj se skušajo proti ponarejanju zaščititi s čim bolj doslednim preganjanjem ponarejevalcev, z visokimi vložki za zaščito svoje tehnologije, z zaščitnimi oznakami izdelkov in ustvarjanjem delovnih skupin znotraj podjetij za raziskovanje trga s ponaredki. Nekoč izredno konkurenčna podjetja se sedaj združujejo v organizacijah za boj proti ponarejanju. Pravic intelektualne lastnine pa se slabo zaveda splošna javnost, torej potrošniki. Večini potrošnikom je še vedno vseeno, če je nek izdelek ponarejen, bistveno se jim zdi, da dobijo za malo denarja soliden proizvod. Dosti potrošnikom pomenijo ponaredki znanih blagovnih znamk način izražanja svoje želene identitete. Želijo se poistovetiti s tistim prestižem, ki ga neka blagovna znamka predstavlja za okolico. Žal se ne zavedajo, da jih ti ponaredki posredno stanejo veliko več, kot bi bili pripravljeni zanje plačati. Ne zavedajo se niti, da s kupovanjem ponaredkov podpirajo velike organizirane kriminalne združbe.
Ponarejevalci so zelo dobro organizirani. Vidna je hierarhična struktura, značilna za kriminalne organizacije. Vrh organizacije ostane večini skrit, lahko ulovljivi so le ulični prodajalci, ki so reveži. Tem oblasti nimajo kaj odvzeti, pravih podatkov o svojih delodajalcih pa nimajo.
Delovanje ponarejevalcev je zelo dinamično. Hitro se odzivajo na novosti na trgu, saj lahko tako iztržijo največje dobičke. Pri svojem delu so tako agresivni, da se dogaja, da je ponaredek izdelka prej na trgu kot original.
Veliki večini ljudi se ponarejanje ne zdi resna kriminalna aktivnost niti se ne počutijo ogrožene s strani ponarejanja. Popotniki na svojih izletih kupijo ponaredek znane blagovne znamke brez slabe vesti. Ne pomislijo, da s svojim nakupom postanejo člen verige organiziranega kriminala.
Ponarejanje vpliva na veliko področij. Podjetja oškoduje tako, da jim zmanjšuje dobičke, ostaja jim manj denarja za razvoj novih izdelkov in manj denarja za zaposlene. Torej ponarejanje zvišuje brezposelnost in slabi ekonomsko rast. Na drugem koncu sveta sicer ponarejevalci lokalnemu prebivalstvu zagotavljajo preživetje, vendar po drugi strani nikjer ne plačujejo davkov za izdelke, kar pomeni visoke izgube za države. Žrtve ponarejanja niso vidne na prvi pogled, razen kupcev ponaredkov. Ponarejeni izdelki so slabe kakovosti, nimajo nobene garancije o vzdržljivosti, prodani so brez možnosti zamenjave ali pritožbe zaradi neustreznosti. Niso preizkušeni, lahko so strupeni ali drugače nevarni.
Dandanes je ponarejanje razširjeno na vsa področja trgovanja. Ponarejanju denarja je sledilo ponarejanje različnih prestižnih dobrin, umetniških del, modnih izdelkov, nakita. Sedaj se dobijo že ponaredki česarkoli, od mila do rezervnih delov za letala. Največja vrednost končnega izdelka je v njegovem razvoju in reklamiranju. Sama proizvodnja se je zaradi globalizacije močno pocenila in poenostavila. Velike blagovne znamke so zaradi želje po večjem dobičku svojo proizvodnjo preselile v dele sveta, kjer je delovna sila najcenejša. To dejstvo so upoštevali tudi ponarejevalci, saj večina ponaredkov izhaja iz Azije in Kitajske. Velikokrat se zgodi, da isti delavci izdelujejo originalen izdelek in ponaredek. Prvega v tovarni, drugega po službi v kakšni majhni temačni delavnici.
In zakaj so ponaredki toliko cenejš? Ponarejevalci ne plačujejo davkov, ne v državi, kjer so ponaredki proizvedeni, ne v državi, kjer jih prodajajo. Delavci delajo v izredno slabih delovnih pogojih, ki mejijo že na suženjstvo. Ponarejevalci nimajo stroškov z inovacijo izdelka, niti z njegovo reklamo, ne vlagajo v ime blagovne znamke. Materiali za izdelavo ponaredkov so slabe kakovosti, sam izdelek je manj kompleksno sestavljen. Ponaredki so le površne kopije izvirnikov, bistvo ponaredka je, da vizualno prepriča potrošnika, da gre za originalen izdelek.
Ponaredkov je več vrst. Ponaredki se med seboj razlikujejo glede na podobnost izvirniku, kvaliteto materialov in tudi ceno. Načeloma velja, da so boljši, tisti najbolj podobni originalu, ponaredki dražji. Ponaredek je lahko na videz povsem enak originalu, ko pa ga preizkusimo, opazimo razlike. Deli ponaredka niso iz kakovostnih materialov, dodatki so bolj površno narejeni, že po krajši uporabi začne ponaredek razpadati. Šivi popustijo, tisk se izpere, zaponke se zlomijo, gumbi odpadejo, materiali se ogulijo in spremenijo barvo ter podobno. Vse je odvisno od izdelka. Ponarejeni parfumi in ostala kozmetika ob uporabi spremenijo vonj, kar pa je zanemarljivo, če pomislimo, da so lahko vir mnogih alergij. Tudi tekstilni izdelki, ki so bili kemijsko obdelani, na primer jeans, lahko vsebujejo ostanke strupenih kislin, ki na koži izzovejo izpuščaje. Danes so zelo modni različni tehnični pripomočki, kot so MP3 predvajalniki in mobilni telefoni, ponaredki teh lahko celo eksplodirajo uporabniku v rokah. Torej ima nakup ponaredka lahko tudi hujše posledice kot zgolj kratko uporabno dobo zaradi slabe kakovosti.
Njihovo nasprotje so ponaredki, katerih edina skupna točka z originalom je približen logotip blagovne znamke. Večkrat je že sama oblika logotipa napačna. Na primer, na ponaredku piše Dolce & Gabbana, namesto DOLCE & GABBANA. Izdelka takšne oblike, barve ali velikosti podjetje blagovne znamke sploh ni dalo na trg. Poznavalec znamke torej takoj ve, da gre za ponaredek.
Nekje vmes so raznovrstni slabo kvalitetni ponaredki izvirnikov; tisti, ki imajo od daleč lastnosti originalnega izdelka, a ob natančnejšem pogledu vsak laik, ki vsaj malo pozna različne blagovne znamke ve, da gre za ponaredek. Veliko takšnih izdelkov najdemo na tržnicah po svetu in tudi pri nas, v Sloveniji.
Posebna kategorija so »look-alike« izdelki, ki so imitacije originalov. Izgledajo skoraj tako kot izdelki znane blagovne znamke ali pa imajo določene lastnosti te blagovne znamke. »Look-alike« povzame posamezne ali vse vizualne lastnosti originala, tako ustvari videz originalnega izdelka. Posnema lastnosti izdelka kot so oblika, barve, način zapisa, dizajn logotipa, grafična podoba ali ime. Zavaja lahko tudi z embalažo izdelka, ki je originalni podobna po obliki, načinu zapiranja ali barvi. »Look-alike« daje vtis, da je enako kakovosten kot original ter da ga izdeluje isto podjetje. Na ta način zavede kupca.
Torej, kadar so ponaredki enaki originalnim izdelkom, so lastniki blagovnih znamk zakonsko zaščiteni. Problem nastane pri »look-alike« izdelkih, ki so le podobni originalom. Ponarejevalci znajo narediti »look-alike« izdelke, ki bodo dovolj odstopali od originala, vendar bodo zavajajoči za potrošnike! Obstaja torej možnost, da se ponarejevalci izognejo kakršnim koli sankcijam, če proizvedejo izdelek, ki dovolj odstopa od originalnega. Žal v večini držav ni ustreznih zakonov, ki bi urejali to področje.
Upam, da je zdaj že večim ljudem jasno, da ponarejanje ni problem posameznika, ampak celotne družbe. Do izboljšanja položaja pa lahko pride le, če se bo večina začela zavedati vseh slabosti ponarejanja. Dejstvo je, da pravi poznavalci blagovnih znamk prepoznajo ponaredek že na daleč, torej boste z nakupom le tega še manj zaželjeni v njihovih krogih. Prestiž ima svojo ceno z razlogom!”
Moje mnenje je še vedno zelo odklonilno do ponardkov…da ponarejenih mobilnikov niti ne omenjam 
Napisano pod Moda od The M. -
petek, 19. februar 2010
Aria je presenetila. Klub prejšnjemu opozorilu taksista, da kar precej ljudem ni bila všeč, sva se odločila za nekaj dnevno bivanje v tem hotelu. No, verjamem, da enim ni bil všeč ZATO, ker so starokopitni!!!
Aria je nov hotel Las Vegasa! Moderen, razkošen, velik, dizajnerski, raznolik, stilski,….zakon je! Priporočam vsem, ki vsaj malo sledija času Seveda ima ogromen kazino, tematske bare, restavracije, igre na srečo, ..tudi wellness, svojo postajo za podzemno, ogromno parkirno hišo (brezplačno kot se za Vegas spodobi), svoj šoping center – Crystals. Ti “kristali” so pa že en košček preveč luksuzni. Ko greš skozi spoznaš koliko se je mogoče preseravat (ne najdem boljšega izraza)
Torej: naredili so čisti luksuz dostopen vsem (ki zberejo za karto do LV )! In tega luksuza se zaveš takoj, ko vstopiš in greš do recepcije, kjer imajo namesto rož posajena drevesca s pomarančami…ki so še gor (če vas že barvita fontana in stena slapov ne prepričata)!!! Jajks
Napisano pod Moda, Najljubše stvari tega tedna, Ogledovala sem si... od The M. -
četrtek, 18. februar 2010
Naveličana blišča in poletja Los Angelesa (saj se hecam!!!!) sva se začela vračati v Las Vegas. Današnji plan: uživati na poti, spraviti vse do hotela innnnnnn OUTLET SHOPPING 
Pot highway 15 (mimo Mojave Desert) sva se počasi prebila iz zelene pokrajine nazaj v puščavo. Ampak zelo lep hotel (o tem še pišem ), živahnost LV in misel na velike nakupovalne centre so hitro nadomestili željo po neposredni bližini morja
In končno: Premium Outlets se je RES splačalo obiskat!!! Naslednjič grem še z večjim in bolj praznim kovčkom (čeprav sem si že tokrat vzela le nujno) in vse leto ne kupim nič dragega pri nas Našla sem kup majčk (od Puma, QuickSilver, Nike do TH, Gap, Guess…), športno obutev…seveda tudi eno torbico (majhno, majhno) Poleg tega je še velika izbira ur, kozmetike, nakita,… Naše najbolj ugodne razprodaje se ne morejo primerjati s cenami v teh outletih (sploh glede na trenutno stanje dolarja ).
Napisano pod Moda, Ogledovala sem si... od The M. -
sobota, 6. februar 2010
Včasih se trudim ne pisati na blog kar se mi zdi tisti trenutek zanimivo. Včasih mi uspe. Pač bolj redko In tale objava je še en plod tega neuspeha
Poken je spet nova napravica, ki je zagotovo ne potrebujem, a me mika jo kupiti in preizkusiti, ker je cenovno dostopna. Da vam bo lažje najprj zapis kaj poken je:
Lahko bi rekli, da je Poken orodje, ki omogoča lahkotno socialno mreženje, nikakor pa ne gre za še eno omrežje, kamor bi se morali vpisati ter nato počakati, da se mu pridružijo ljudje, ki so vam blizu. Ponuja način, kako s temi, več kot 40-imi socialnimi omrežji, preko enega vmesnika bolj učinkovito ravnate, se križno povezujete in nasploh ohranjate boljši pregled ter pristne in trajne stike z osebami, ki jih želite imeti blizu sebe. Princip delovanja Poken-a je namreč, da se priključi v katerega koli izmed vaših obstoječih spletnih profilov ter tako zabriše meje med njimi.
Do sedaj smo se spoznavali v realnem življenju preko fizičnega kontakta, naknadno pa smo osebo poiskali v naših priljubljenih socialnih omrežjih na spletu, kar nam je omogočalo ohranjanje stikov tudi, ko se ne videvamo tako pogosto. Poken vam sedaj olajša delo. Že ob prvem srečanju z osebo vam omogoča, da nemudoma izmenjate podatke tudi o vseh vaših socialnih omrežjih v katera ste vključeni. Tako boste prihranili veliko časa, vaše spletno družabno življenje pa bo izpopolnjeno. (VIR: www.poken.si)
Torej smo dobili nov interaktiven obesek za ključe, za okrog vratu, za na torbico… Nekaj kar nas bo še bolj povezalo, poenotilo in preskeniralo. Poken deluje, ko ga približate drugemu Pokenu in izmenjata si podatke. Ko ga doma priključite na računalnik imate takoj na voljo osnovne podatke osebe s katero ste se “pokenile”. Na zelo slikoven način povedano je to to.
Jaz Pokena nimam in ga bom zagotovo kupila, ko ga bo imelo vsaj 40% moje družbe. Me pa mika, ker ga nekateri že imajo
Napisano pod Moda od The M. -
ponedeljek, 28. december 2009
Pa imam eno torbico več Nič kriva Božička me je opremila z veliko nakupovalno torbo. Res veliko. Tako, da se izognem vsaj dvema plastičnima vrečkama. Čeprav sem zadnje čase pridna pa si nosim stare sabo 
Imam sicer nakupovalno torbo, a ni pretirano velika. Pa sem iz eko razlogov kupila ogromno od Ikee (je tako velika, da jo zloženo težko spravim v torbico), ki je popolna za v nakupovalni voziček In sameva doma v kotu. Potem se po fantovem avtu prevaža kartonasta škatlja (zgolj za transport, ker za v nostit trgovino ni praktična). Tiste papirnate nakupovalne vrečke se pri drugi uporabi že pretrgajo in so za v peč. Pa še bi lahko naštevala….a mi ni več treba.
Zdaj imam veliko in LEPO nakupovalno torbo. Glede na kvaliteto izdelave mi bo dobro služila. Pa še pralna je, če se kdaj kakšna vsebina razlije. No, takšne pa res še ne
POZOR: Trenutno se ena takšna torba podarja. Več na crtast.si
Napisano pod Moda od The M. -
sobota, 10. oktober 2009
Danes sem hodila po Ljubljani in opazila pri nas (!) nov trend. Gumijaste škornje. Sploh ne bom pričela debate ali so modni ali ne, ker je pač to stvar posameznika.
Jaz, podobno kot dobra prijateljica, se jih spomnim iz otroštva. Tistih rumenih. Ja saj za skakanje po vrtu, blatu in gozdu so bili super, a tu se je končalo. To je bila “domača” obutev.
In sva se strinjali – temu trendu pa ne bova sledili. Pač vsaka s svojim razlogom. Njo spominjajo na sitno delo okrog hiše, mene pa bolj skrbi to, da preveč tesnijo ;D
Ne vem ali je bilo krivo vreme (prvi res deževen jesenski dan) ali vpliv Kmetije iz televiziskih ekranov. morda celo vpliv Farme na Facebooku,….ampak danes so bile fine ljubljanske dame v “bata škornjih”. In bilo je zanimivo videti pisane kose gume ob kostimih, usnjehih jaknah in trenč plaščkih. Ne morem reči, da se mi je zdelo grdo. Nekako je popestrilo sive tlakovce in deževno nebo.
In se mi zdi, da bodo postali največji modni hit jeseni. Imajo jih povsod v vseh možnih barvar in oblikah + cene so ugodne. seveda lahko najdete tudi tiste s podpisom, niso pa nujno najbolj zanimivi.
Jaz bom ostala brez. Tako kot sem se izognila poletnim Crocsom, se bom jesensko/spomladanskim gumjastim škornjem. Bi si jih pa vsekakor kupila za kratko divjanje po lužah z otroci ali kaj podobnega. No, jaz jih pač ne potrebujem (več)
Ve pa lahko upoštevate nasvete pri izbiri in uporabi…
- Izberite model, ki ni preširok v zgornjem delu, da škornji ne bodo delovali preveč ribiško.
- Nosite jih ob deževnem ali nesončnem vremenu.
- Nosite jih z dokolenkami, da jih boste lažje obuli in sezuli.
- Nikar jih ne kombinirajte s širokimi jopami in plašči, ampak raje z oprijeto jakno ali puloverjem. Če ni preveč mraz, zakaj se ne bi v mesto podali kar v obleki in dežniku? (Če vam to dovoljuje osebni slog)
- Če so vam zares všeč, svoje gumijaste škornje nosite z velikim nasmehom. Hodite še bolj lahkotno in ženstveno kot ponavadi.
Ob tem bi še dodala: ne jih nostiti za na faks ali službo, da morajo noge v njih ždeti toliko ur…to zagotovo ne more biti zdravo
Napisano pod Moda od The M. -
sobota, 19. september 2009
Danes sem se (težko) uprla nakupu (še) ene torbice Na srečo me je malo ustavila cena Ampak to ni bil glavni razlog. Odločila sem se najprej kupiti zimske škornje, jakno in plašček. Potem pa lahko torbico. Hehehehe…
Doma sem šla skozi omaro in presenečeno ugotovila, da jih sploh ni toliko!!! Jipi! Še vedno pa jih je nekaj, ki jih že nekaj let prelagam iz omare v omaro, ker jih nočem vreči v smeti. Zdaj pa dovolj. Tiste za javnost primerne torbice sem slikala in če želi kdo kakšno posvojiti pred klavirnim koncem naj mi piše in jo dobi
Za enostavno kombiniranje, dovolj prostora za mape, poseben predal za gsm, ključe,…ima vse kar imajo veliki. In si zelo želi videti še kak sončen dan.
Pripotovala iz Maribora in si skoraj ni utegnila ogledati Celja. Je prava malha brez dna in zaradi drugega ročaja jo lahko uporabite tudi kot nakupovalno vrečko.
Nekako sem prešla na ogromne denarnice. In drobižnici (usnjena iz Pariza, črna iz Celja) sta ostali zelo sami.
Pisana športna denarnica oblečena v jeans. Drobižnik lahko uporabljate tudi ločeno.
Rdeči mini torbici. Večnamenski. Ena je ogrevana…tista, ki lovi metulja. Mijav!
Srednje velika temnomodra torbica. Primerna za vsako samozavestno rokerico…ali pa bo takšna še postala
Nekoč sem imela športne copate v enaki barvi. No, zdaj se vidi kdo je bolj vzdržljiv. Kupljena v manjšem butiku v Gorici (IT) čaka na strastno sprehajalko.
Precej majhna bela torbica iz mehke imitacije usnja. Vaš prostorček za ključe, denarnico, robčke, šminko in seveda gsm. Ja, vse to lahko spravite vanjo!
Rjavo-sivo-črna kosmatinka ima rada bučno glasbo in nočne izhode. Zadovoljna bo tudi, če bo lahko videla še kakšno snežinko.
Črtasta in majhna. Ta ne bo romala v smeti, saj je bila darilo. Bom pa vesela, če bi jo katera želela uporabljati.
No, to bo zaenkrat to. Pišite in dobite. Pa čim prej, da ne bo prepozno
Napisano pod Moda od The M. -
