sobota, 13. marec 2010
Sobota je dan za obisk centra Celja, če je dovolj časa za to. Če je lepo sončno. Če odklopim misli od pospravljanja (popolnoma mi je uspelo ignorirati popacana okna – good for me). Če sem se že našportala. Če… Če… Če…
In po pridnem preiskovanju centra, obveznem nakupu svežega sadja in zelenjave od starih ženic je potreben velik lonček kave. In za spremembo sva se odločila obiskat nov (še po sveži barvi dišeč) lokal Kuba Kafe. Na zunaj je bilo videti super…kot kakšen Satrbucks. A so ga očitno odprli še kak dan prehitro, saj se je res vohalo barvo 
Zelo prijazen “natakar” (ker ne vem kako se jim resnično reče v lokalih z coffee-to-go) je naredil božansko belo kavo s cimetom. Res sanjsko. In zelo kislo kratko kavo. In hitro smo ugotovili zakaj 
Barcafe 
Torej kakšna je sodba:
+ odlično za skok med delovnikom na veliko kavo z mlekom
+ prigrizki, ki jih tudi pogrejejo
+ prijazno osebje
+ starinski videz
+ prijetna glasba
- ni parkirišča (seveda, če je v centru mesta)
- klasična kava ni fina
- ni toaletnih prostorov
- ni wifi-ja
Odločite se pa sami. Miz nimajo veliko, a to tudi ni bistvo te kavarnice. Aha, imajo pa veliko zalogo dišečih svečk in smrdečih cigar
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
četrtek, 4. februar 2010
Našli smo jo. Tisto dobro. Da, verjamem, da ni protokolarno po kitajskih običajih. Verjamem, da kakšen okus ni kot naj bi bil po kitajskih receptih. Ampak…Wow je bilo dobro!
Strežba je bila boleče slovenskega porekla v simpatičnih kitajskih oblekcah. Porcije so primerne za dve osebi…če se najde kje junak, ki jo poje sam – častim porcijo
Hrana je res “domača” in spomladanski zavitki so končno takšni kot jih vidimo v ameriških nanizankah – valjčkasti in zapečeni. Mmmmm…
Aha, restavracija EMEI je v Mariboru, na Dupleški cesti 133. Poleg imajo še hotel, če bi se kdo preveč najedel
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
sobota, 21. november 2009
Obožujem sobote. Sobote v mestu namreč. seveda mi je najljubše staro jedro našega osrednjega mesta, a tudi Celje zna biti ok. Med tednom ne najdem časa za obisk mesta, še manj pa voljo za iskanje parkirišča in gledanje vseh hitečih in hihitajočih ljudi. To me dela nemirno. Sobote, sobote so pa nekaj drugega.
Moja popolna sobota vsebuje obisk tržnice, knjižnice, trgovine z zdravo prehrano in seveda velikega odmerka kave. Vse počnem počasi, z užitkom in brez nervoze. Če vem, da nima dovolj časa raje sploh ne grem v mesto. A današnja sobota je bila nekaj posebnega.
Prijateljica je namignila, da imamo novo kavarno in šli smo na testno pijačo. Ostali očarani. Prijeten ambient. Oaza. Žal prazna, ker smo bili v centru mesta v popoldanskem času.
Takrat pa je Celje za razliko od Ljubljane (ob 23h je še mrgolelo ljudi v centru) mrtvo!!!
Bistvo je, da je super lokal! Vsaj ideja, ambient in ponudba čajev, kav, prigrizkov je super. Mislim, da vem kje bom poskusila zajtrk enkrat med tednom…ali pa celo v nedeljo. ne bi bilo super, če bi se v nedeljo dogajalo kaj v knežjem mestu?!? Še dobro, da bo kmalu december in Pravljična dežela…Upam!
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
sreda, 18. november 2009
Poletja že dolgo ni, služba je vse bolj stresna, okolica vedno manj prijazna, da je vedno več dela mi je pa všeč Vseeno pa paše kdaj pobegnit iz vsakodnevnega tekmovanja s časom v kakšen miren kotiček in si vzeti čas za hrano. Ker za zajtrk nimam časa, kosila so prej izjema kot pravilo, večerje pa tako nazdravo kalorične, da bi se me sramovale še najbolj obilne ameriške družine In v Evropi res znajo spočiti možgane ter pripraviti tako zanimive in dobre jedi, da nimaš nobene slabe vesti tudi če ješ zeloooo pozno zvečer. Kudos 
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
sreda, 19. avgust 2009
Najlepši krožnik
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
četrtek, 13. avgust 2009
Grki res vedo kaj je dobro. In to z veseljem ponudijo tudi tujcem. Tipična grška kuhinja je sanjska! Ne povem vam, da sem dobila razkošna kilogramčka nekje okrog trebuha, ki pa sta že odpotovala stran… ampak, če bi imeli pri nas tako okusno in raznovrstno hrano bi posatla v nekaj letih big mama
Že hotelska restatavracija se je blazno potrudila, da nas je razvajala. Večina večerov je imelo svojo temo. Ko je bila na vrsti Italija, so bili italjanski pogrinjki, lazanje, testenine, tiramisu,…. Amerika – hamburgerji, pita, čokoladna torta in seveda konkretni kosi mesa
Vmes je bilo pa še tudi nekaj testov hitre hrane. in ja, tudi Macka je bilo treba poskusit – vse je res! Krompirček ima enak okus kot pri nas
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
sreda, 15. julij 2009
Eni pa so. Tudi danes sem bila “lublančanka” in ponovno je bilo treba jest. Kaj pa drugega početi v tej vročini
Načeloma imam rada kitajske restavracije ravno toliko kot McDonald’s = enkrat na dva meseca je več kot dovolj! In kot Mack so tudi kitajske prinas vse enake. No fun! Ampak še so izjeme. In seveda (tudi) v Ljubljani. Šokantno drugače in šokantno dobro!!! Res. Čisto res
Takole sem začela, ker sem sladkosneda mesojedka Še sedaj se mi cedijo sline po tistem čvrstem mesku. Grrrr….
Tale sezamov polžek…kar štirje so v porciji…je tako noro dober zagotovo zato, ker ima popolnoma previsoko hranilno vrednost. Eden je ostal kar tam…nisem ga upala vzeti seboj. Ko ga pogledaš imaš že malo slabe vesti. Ne ni tako hudo…če ne bi prej že za večerjo in zajtrk jedla nekaj kar tako dobro ocvrejo na Trojanah
Tole pa…mešani občutki zaradi nenavadnega okusa. Precej mesnato in polno ingverja. Hot!
Toooo sem čakala: piscanec s mandelj in zelenjavo! Sveže. Edino malo velika porcija je bila. Itak je riž ostal
Ja, vas vidim. Kako se vam gnusi tole zeleno in želirano neki-neki. Ampak ni bilo slabo – res ne, ker je brokoli še hrustal. BTW – to ni bila moja glavna jed Hehehehehehe!
Joj. Sploh nisem napisala kje to je. Kitajski vrt pri Šiški. Ne boste z lahko našli, ker je skrita…v bistvu na nekem križišču, ampak…komplicirano. Zato verjetno nisem začela s pisanjem kje to je Bi še sama težko še enkrat našla, a bi se (se bom!) potrudila, ker druge kitajske zdaj zame več ne obstajajo
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
torek, 14. julij 2009
Tudi prestolnica ima svoje angele. Sredi nemira, pločevin, polnih hodnikov, kričečih napisov “Razprodaja do -50 % na…” in dvopasovnih cestic…čisto na vrhu, skrito za temnim prehodom sva našla restavracijo Angel. In po krajšem sprehodu po stopnicah prišla na bajen vrt. Tisto kar potrebuješ sredi vročega dne PLUS stalno pršenje hladne vode s stropa. Da je bila postrežba prijazna in hrana izvrsta mi pa menda že ni treba več povedat. Res ambient kjer se ti zdi, da malica veliko prekratko mine
In na koncu še najboljše…
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
nedelja, 12. julij 2009
Po dolgem času vreme nekaj namiguje, da bo poletje. In po precej napornem in delovnem dopoldnevu je bil čas za kosilo. In šla je vijugasta cesta od Šentjurja pa do Okroglic (prvič sem slišala za ta kraj s strašno zabavnim imenom; še Wiki ne ve). Tam se skriva zelo prijetna turistična kmetija kjer strežejo predvsem postrvi. Mijav!!! Obožujem ribe. Aja, tudi nekaj ostale hrane imajo.
P.S.: cesta do tja je na določenih odsekih zelo slaba ali makedamska – ne priporočam motoristom. Morda je pot iz Rimskih Toplic boljša, a dvomim.
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
sreda, 8. julij 2009
Tokrat namenjam celotno objavo enemu samemu užitku. Čokoladi!!!! Naveličana sem čokolad v trgovinah, ker imajo večinoma vse enak okus in nezanimivo embalažo. Nič kaj domače in posebne niso videti.
Obožujem čokoladne butike in tokrat sem v Ljubljani spoznala še enega. Rajska ptica. Zelo prijazen kolektiv.In že ob vstopu v trgovino so pred mene potisnili pladenjček z vzorčki – nevarno! Sita in z zalogico rjavega, črnega in zelenega (pistacija -jummmmi) zlata sem odšla iz butika.
Sicer so pa v vseh čokoladnicah prijazni. Verjetno zaradi hlapov kakava U, zdaj vem kam moram it delat v času PMS-a
Kadar sem v CityCentru je seveda obvezen obisk Dobnika. Obožujem Prešernove fige! Pa “nutellino” tortico. Tam prijateljico razveselim s pomarančno tortico… Ob tem naj povem, da tort NE maram. Ampak te so sanjske In zelo nasitne
Rustika me je očarala s sladoledi. In keksi. Čokoladnega butika z ogromno izbiro vsega pa v Celju ni. Imajo pa prijeten kotiček za kofetkanje. Nekako sem v Rustiki še najbolj redko.
Obvezen obisk po napornem plavanju in dričanju po topoganih v Aqualuni je Čokoladnica Dobnik. Majhen prostor, a z vseh strani si obdan z vitrinami polnimi čokolade Mmmmm… Nabiraš popolnoma brez slabe vesti
Zdaj moram pa obvezno končati objavo, saj sem postala strašansko lačna…ene stvari….saj veste, ne?
Napisano pod Najljubše restavracije od The M. -
