Prvi na lestvici je zagotovo tisti, ki izvaja meritve kako visoko vržeš svoj N900. Mnja…ampak je blo treba inštalirat, saj je dovolj prostora

Zmagovite pa so zagotovo kombinacije “norcev”, ki tiščijo druge platforme na teh nekaj centimetrov. Za takšne trike je to mala napravica. N900 postaja kameleon!

Skrije se v podobo:

1. Androida
2. Windows 98 (neki je)
3. OS Mac (ni uporabno, je pa mogoče)
4. Ubuntu Mobile (če ne marate plačljivih stvari)

Ja, vse to je mogoče spraviti na N900, a ostajam pri maemo. Presenetljivo za Nokio, mar ne?!?

Šele nekaj dni nazaj me je prijateljica spraševala, če si želim kakšno Lacoste torbico z juga. Ne, hvala. Ne zaradi tega, ker vem kakšen je bil proces nastajanja, kakšna bo kvaliteta in kaj to pomeni za izdelovalca originalov. Rajši nimam še ene torbice

Pred skoraj tremi leti…še predenj sem pisala blog sem zapisala:

Ponarejanje je ena od oblik organiziranega kriminala. Ni novodobni pojav, vendar se o njem dolgo ni govorilo. Šele po objavi nekaterih posledic, ki jih ponarejanje povzroča, so se državne vlade začele zavedati resnosti problema ponarejanja. Ponarejanje je povezano z mnogimi kršitvami, vključno s kršitvami pravic intelektualne lastnine. Teh pravic se vedno bolj zavedajo lastniki blagovnih znamk, saj so njihove izgube zaradi ponarejanja vedno višje. Na področju mode je ponarejanje že zelo znan pojav, ampak šele pred nekaj leti so lastniki modnih blagovnih znamk začeli nanj gledati kot na grožnjo. Zdaj se skušajo proti ponarejanju zaščititi s čim bolj doslednim preganjanjem ponarejevalcev, z visokimi vložki za zaščito svoje tehnologije, z zaščitnimi oznakami izdelkov in ustvarjanjem delovnih skupin znotraj podjetij za raziskovanje trga s ponaredki. Nekoč izredno konkurenčna podjetja se sedaj združujejo v organizacijah za boj proti ponarejanju. Pravic intelektualne lastnine pa se slabo zaveda splošna javnost, torej potrošniki. Večini potrošnikom je še vedno vseeno, če je nek izdelek ponarejen, bistveno se jim zdi, da dobijo za malo denarja soliden proizvod. Dosti potrošnikom pomenijo ponaredki znanih blagovnih znamk način izražanja svoje želene identitete. Želijo se poistovetiti s tistim prestižem, ki ga neka blagovna znamka predstavlja za okolico. Žal se ne zavedajo, da jih ti ponaredki posredno stanejo veliko več, kot bi bili pripravljeni zanje plačati. Ne zavedajo se niti, da s kupovanjem ponaredkov podpirajo velike organizirane kriminalne združbe.
Ponarejevalci so zelo dobro organizirani. Vidna je hierarhična struktura, značilna za kriminalne organizacije. Vrh organizacije ostane večini skrit, lahko ulovljivi so le ulični prodajalci, ki so reveži. Tem oblasti nimajo kaj odvzeti, pravih podatkov o svojih delodajalcih pa nimajo.
Delovanje ponarejevalcev je zelo dinamično. Hitro se odzivajo na novosti na trgu, saj lahko tako iztržijo največje dobičke. Pri svojem delu so tako agresivni, da se dogaja, da je ponaredek izdelka prej na trgu kot original.
Veliki večini ljudi se ponarejanje ne zdi resna kriminalna aktivnost niti se ne počutijo ogrožene s strani ponarejanja. Popotniki na svojih izletih kupijo ponaredek znane blagovne znamke brez slabe vesti. Ne pomislijo, da s svojim nakupom postanejo člen verige organiziranega kriminala.
Ponarejanje vpliva na veliko področij. Podjetja oškoduje tako, da jim zmanjšuje dobičke, ostaja jim manj denarja za razvoj novih izdelkov in manj denarja za zaposlene. Torej ponarejanje zvišuje brezposelnost in slabi ekonomsko rast. Na drugem koncu sveta sicer ponarejevalci lokalnemu prebivalstvu zagotavljajo preživetje, vendar po drugi strani nikjer ne plačujejo davkov za izdelke, kar pomeni visoke izgube za države. Žrtve ponarejanja niso vidne na prvi pogled, razen kupcev ponaredkov. Ponarejeni izdelki so slabe kakovosti, nimajo nobene garancije o vzdržljivosti, prodani so brez možnosti zamenjave ali pritožbe zaradi neustreznosti. Niso preizkušeni, lahko so strupeni ali drugače nevarni.
Dandanes je ponarejanje razširjeno na vsa področja trgovanja. Ponarejanju denarja je sledilo ponarejanje različnih prestižnih dobrin, umetniških del, modnih izdelkov, nakita. Sedaj se dobijo že ponaredki česarkoli, od mila do rezervnih delov za letala. Največja vrednost končnega izdelka je v njegovem razvoju in reklamiranju. Sama proizvodnja se je zaradi globalizacije močno pocenila in poenostavila. Velike blagovne znamke so zaradi želje po večjem dobičku svojo proizvodnjo preselile v dele sveta, kjer je delovna sila najcenejša. To dejstvo so upoštevali tudi ponarejevalci, saj večina ponaredkov izhaja iz Azije in Kitajske. Velikokrat se zgodi, da isti delavci izdelujejo originalen izdelek in ponaredek. Prvega v tovarni, drugega po službi v kakšni majhni temačni delavnici.
In zakaj so ponaredki toliko cenejš? Ponarejevalci ne plačujejo davkov, ne v državi, kjer so ponaredki proizvedeni, ne v državi, kjer jih prodajajo. Delavci delajo v izredno slabih delovnih pogojih, ki mejijo že na suženjstvo. Ponarejevalci nimajo stroškov z inovacijo izdelka, niti z njegovo reklamo, ne vlagajo v ime blagovne znamke. Materiali za izdelavo ponaredkov so slabe kakovosti, sam izdelek je manj kompleksno sestavljen. Ponaredki so le površne kopije izvirnikov, bistvo ponaredka je, da vizualno prepriča potrošnika, da gre za originalen izdelek.
Ponaredkov je več vrst. Ponaredki se med seboj razlikujejo glede na podobnost izvirniku, kvaliteto materialov in tudi ceno. Načeloma velja, da so boljši, tisti najbolj podobni originalu, ponaredki dražji. Ponaredek je lahko na videz povsem enak originalu, ko pa ga preizkusimo, opazimo razlike. Deli ponaredka niso iz kakovostnih materialov, dodatki so bolj površno narejeni, že po krajši uporabi začne ponaredek razpadati. Šivi popustijo, tisk se izpere, zaponke se zlomijo, gumbi odpadejo, materiali se ogulijo in spremenijo barvo ter podobno. Vse je odvisno od izdelka. Ponarejeni parfumi in ostala kozmetika ob uporabi spremenijo vonj, kar pa je zanemarljivo, če pomislimo, da so lahko vir mnogih alergij. Tudi tekstilni izdelki, ki so bili kemijsko obdelani, na primer jeans, lahko vsebujejo ostanke strupenih kislin, ki na koži izzovejo izpuščaje. Danes so zelo modni različni tehnični pripomočki, kot so MP3 predvajalniki in mobilni telefoni, ponaredki teh lahko celo eksplodirajo uporabniku v rokah. Torej ima nakup ponaredka lahko tudi hujše posledice kot zgolj kratko uporabno dobo zaradi slabe kakovosti.
Njihovo nasprotje so ponaredki, katerih edina skupna točka z originalom je približen logotip blagovne znamke. Večkrat je že sama oblika logotipa napačna. Na primer, na ponaredku piše Dolce & Gabbana, namesto DOLCE & GABBANA. Izdelka takšne oblike, barve ali velikosti podjetje blagovne znamke sploh ni dalo na trg. Poznavalec znamke torej takoj ve, da gre za ponaredek.
Nekje vmes so raznovrstni slabo kvalitetni ponaredki izvirnikov; tisti, ki imajo od daleč lastnosti originalnega izdelka, a ob natančnejšem pogledu vsak laik, ki vsaj malo pozna različne blagovne znamke ve, da gre za ponaredek. Veliko takšnih izdelkov najdemo na tržnicah po svetu in tudi pri nas, v Sloveniji.
Posebna kategorija so »look-alike« izdelki, ki so imitacije originalov. Izgledajo skoraj tako kot izdelki znane blagovne znamke ali pa imajo določene lastnosti te blagovne znamke. »Look-alike« povzame posamezne ali vse vizualne lastnosti originala, tako ustvari videz originalnega izdelka. Posnema lastnosti izdelka kot so oblika, barve, način zapisa, dizajn logotipa, grafična podoba ali ime. Zavaja lahko tudi z embalažo izdelka, ki je originalni podobna po obliki, načinu zapiranja ali barvi. »Look-alike« daje vtis, da je enako kakovosten kot original ter da ga izdeluje isto podjetje. Na ta način zavede kupca.
Torej, kadar so ponaredki enaki originalnim izdelkom, so lastniki blagovnih znamk zakonsko zaščiteni. Problem nastane pri »look-alike« izdelkih, ki so le podobni originalom. Ponarejevalci znajo narediti »look-alike« izdelke, ki bodo dovolj odstopali od originala, vendar bodo zavajajoči za potrošnike! Obstaja torej možnost, da se ponarejevalci izognejo kakršnim koli sankcijam, če proizvedejo izdelek, ki dovolj odstopa od originalnega. Žal v večini držav ni ustreznih zakonov, ki bi urejali to področje.
Upam, da je zdaj že večim ljudem jasno, da ponarejanje ni problem posameznika, ampak celotne družbe. Do izboljšanja položaja pa lahko pride le, če se bo večina začela zavedati vseh slabosti ponarejanja. Dejstvo je, da pravi poznavalci blagovnih znamk prepoznajo ponaredek že na daleč, torej boste z nakupom le tega še manj zaželjeni v njihovih krogih. Prestiž ima svojo ceno z razlogom!”

Moje mnenje je še vedno zelo odklonilno do ponardkov…da ponarejenih mobilnikov niti ne omenjam

]]> http://www.macka.si/2010/03/modni-ponaredki-niso-modni/feed/ 1 http://www.macka.si/2010/03/ko-oblacila-spregovorijo/ http://www.macka.si/2010/03/ko-oblacila-spregovorijo/#comments Wed, 17 Mar 2010 17:13:31 +0000 The M. http://www.macka.si/?p=3038 Všeč so mi oblačila, če so pisana. Ali pa vsaj močne barve. Čim manj dolgočasna. Najraje pa imam takšne z neumnimi napisi Zdaj pa se navdušujem nad oblačili, ki skrivajo svojo zgodbo…takšna so tudi primerna za več priložnosti

Nekaj se je spremenilo, ko sem začela živet sama. Rožam sem postala všeč in se niso več kronično sušile, utapljale, rumenele, metale liste,… In tako je še danes. Iz trgovin rešujem tiste znižane in jih predelujem v košate grme, iz službe sem pobrala zmrznjene benjamine že z odpadlim listjem, ki se zdaj košatijo doma in lani sem uspela naredit “podtaknjenca” yucca.

Nekega dne je nekaj počilo in ena od vej se je odlomila od debla. Nisem je imela srca vreči stran in sem jo obrezala ter dala na balkon v vazo. Pač kolikor časa bo pa bo. Tam je ostala skoraj dva meseca in pognala koreninice Sredi jeseni sem jo preselila v lonček z zemljo in držala pesti. Rožca je prežvela! In pozimi sem se odločila, da vejo ponovno pridružim dreveščku kamor spada. Srečno raste naprej – le majhen zavoj je naredila v svojem življenju ;D

Pred nekaj dnevi sem opazila nekaj čudnega na drugi veji. Zelo poln vršiček. Ki je bil vsak dan občutno večji. In kmalu je nastal en cvetek, dva, trije,…

Drevo življenja cveti? Od kdaj pa to? Ok, razume, da cveti v naravi, ampak doma? No, včasih se me pa še da presenetiti – in to narava rada počne. Hja, pa naj cveti moj znanilec pomladi

In nakup postelje je vsaj toliko kompliciran kot nakup kuhinje. Misliti je potrebno na miljon stvari Če odštejem plavajoč občutek, mislim, da bi lahko zaspala na tej postelji (utrujena od guganja gor in dol). Premikanje po postelji je daleč od preprostega (gradi mišično maso) in si kaj več predstavljam le z blaznim krohotom

Poleg tega me skrbi še vzdržljivost…baje jedro ne more kar tako počiti, ampak…. Pa posteljo je potrebno redno vzdrževati (sej ni avto ), ji dodajati raztopino (kot akvarij ;D) in izpuščati mehurčke. Torej dela dovolj za to, da opravlja eno nalogo: ti pusti spati!

Ne vem. Zelo dolgo mi je uspelo brez in ne vem kako bi mi uspelo z. Ja, graha že ne bi čutila, bi pa redno sanjala morje.

Hm…tisti, ki vodne postelje imate:

1. koliko časa ste potrebovali, da ste se navadili?
2. je možno sedeti in brati na tem valujočem čudu?
3. kako normalno vstaneš s te zadeve?
4. ali lahko dva spita na sredini, če ima postelja dve jedri?
5. bi menjali za kaj drugega?

Sicer je posteljo mogoče vrniti (pač z “kaznijo”), a to ni ideja. Ideja je mirno spati in naspan vstati. Pa še kakšne druge stvari

Končni efekt – pripravljena za nove izzive: kosilo, pospravljanje in seveda popoldanske prijetnosti. Nej se delovni teden začne, baterije so polne!

In po pridnem preiskovanju centra, obveznem nakupu svežega sadja in zelenjave od starih ženic je potreben velik lonček kave. In za spremembo sva se odločila obiskat nov (še po sveži barvi dišeč) lokal Kuba Kafe. Na zunaj je bilo videti super…kot kakšen Satrbucks. A so ga očitno odprli še kak dan prehitro, saj se je res vohalo barvo

Zelo prijazen “natakar” (ker ne vem kako se jim resnično reče v lokalih z coffee-to-go) je naredil božansko belo kavo s cimetom. Res sanjsko. In zelo kislo kratko kavo. In hitro smo ugotovili zakaj Barcafe

Torej kakšna je sodba:

+ odlično za skok med delovnikom na veliko kavo z mlekom

+ prigrizki, ki jih tudi pogrejejo

+ prijazno osebje

+ starinski videz

+ prijetna glasba

- ni parkirišča (seveda, če je v centru mesta)

- klasična kava ni fina

- ni toaletnih prostorov

- ni wifi-ja

Odločite se pa sami. Miz nimajo veliko, a to tudi ni bistvo te kavarnice. Aha, imajo pa veliko zalogo dišečih svečk in smrdečih cigar

Ja, všeč so mi komadi od Pink. Tale še posebno zaradi zabavnega besedila, ki me spravi k prepevanju (v avtu!!!) in dobri volji. Potem pa tudi stanje v koloni ni tako obupno

Vse se vrača, vse se plača In danes je dan moških. Naj vam bo lepo, toplo in prijetno. Da ne bi bilo sitnih trgovk, polnih smeti, nepomite posode, psa za ven peljat, … Pa da vam danes ne bi bilo treba kidat ali kaj podobnega Bomo vse me namesto vas ;D

Pa še nasmejejo me! Pa ne mehanik, vsi ostali moški ki pridejo v delavnico. Sama sem stala nekje za avtom, ko je mehanik “šraufal”. Po moji logiki človeku ni prijetno delat, če mu gledaš pod prste + če ne bi delal kaj zelo narobe (to vključuje vžig, brizganje tekočin, ipd) itak ne bi vedela, kaj natančno počne.

Drugače pa je z možmi, ki vstopijo v delavnico. Vstopijo, ker imajo problem. Vstopijo, ker je potrebno na njihovem avtu menjati olje, filter, luč. In vstopijo…odkorakajo naprej do TUJEGA avtomobila, stopijo tik za mehanika in gledajo pod haubo. Roke postavijo v bok ali jih prekrižajo čez prsni koš. Njihov pogled je kar se da inteligenten. Eni celo pritrdilno kimajo. Čez čas zadovoljno odidejo … brez besed.

Mene ta fenomen zabava. Ker dvomim, da kateri od teh tihih proučevalcev sploh ve kaj gleda. Morda zveni to nesramno, ampak…res ni česa videti! En velik plastičen pokrov (torej je bistvo skrito), nekaj posod za tekočine in počasi je to to. In ker so ti moški prišli do mehanika je skoraj očitno, da problema “pod haubo” ne znajo sami rešit.

A moški morate imeti neki gen, ki ne dopušča, da bi priznali, da ne znate popraviti (kateregakoli) avtomobila. Ta gen se drži tistega “ne vprašaj za pot, ampak poskušaj najti” (na srečo ima zdaj vsak svojo prijazno bejbo, ki navigira). Potem je še velik del privzgojen…

In ja..potem bo to to. Vse je v genih. In ker je “moj” mehanik izredno prijazen mi vsakič razloži kaj dela, zakaj in čemu kateri del avta služi. In potem celo razumem kako zadeva teče, če gledam pod pokrov. A to velja samo ta avto In ta avto je na pol računalnik….

Dragi moji: kdaj pa kdaj lahko priznate, da ne veste kaj se dogaja in pokličete avtomobilsko asistanco…razen, če lahko upravljate stvari z mislimi oz. pogledi