Vedno “lepim” slike tujih krajev, tujih znamenitosti, tujih naravnih lepot. Ko se malo voziš po Sloveniji in gledaš skozi turistične oči te zadane: “Tu je lepo!”
Zato zdaj z motorja fotkam tudi doma
Lovila sem utrinke poti med Sevnico in Krškim. Med kopnim in odsevom v Savi. Sonce še v zadnjih izdihljajih je tokrat lovil kompakt (Nokia je počivala).
Po “domače” se tej roži reče azijski lotos in se pridno razrašča v vrtu Šmarjeških Toplic. Večina jih je že odcvetela, a so tudi žepi s semeni zanimivi za videt. Nikakor nisem mogla stran od teh velikih in lepih cvetov. Škoda, da se jih ne da imeti kar v domačem vrtu kot lokvanje. Potrebujejo veliko toplote – vrelci jim ustrezajo.
Vsake toliko časa se pa res spomnim obiskat transfuzijsko enoto in se znebiti dela krvi iz obtoka. Vem, da bi to lahko počela večkrat, a nekako se ne uspem spraviti zraven
Več o postopku si lahko preberete na strani Rdečega Križa Slovenije. Vsekakor je to izkušnja, ki bi jo mogel vsak doživeti vsaj enkrat. Dober občutek pusti, zdravemu organizmu ne škodi.
Dober občutek, če ne razmišljaš, da v Avstriji to lahko opraviš med šopingom in ob tem zaslužiš 22eur. Neokusno, mar ne??? Po drugi strani pa tudi moje darovanje krvi je plačano! Dobim dela prost dan, kavo in malico v bolnišnični menzi. Stroške tega krije zdravstveno zavarovanje. Oni povrnejo stroške mojega “dopusta” delodajalcu, itd. Dokler ne prideš do zaključka, da poleg krvi daruješ še nekaj denarja – kar ga je manj pri celotnem mesečnem zaslužku. In potem koncept plačevanja krvodajalcu ni več tako tuj
No, ne bom preveč razmišljala, da dober občutek ne izgine. Imate pa tudi možnost shrambe lastne krvi. ;D