Hm…končno spet eno Silvestrovo, ki je bilo super. Odlična družba, hrana, pijača in seveda družabne igre. Se mi zdi, da se na veliko vračamo h družabnim igram in so nam spet zanimive. Prav je tako! Ene stvari se pač ne zgodijo na enak način preko spleta 
Poleg tega je bilo potrebno v zrak spustiti še nekaj raket (najljubše opravilo vseh z končnima kromosomoma XY 
) in tu sem imela čas naredit fotko ali dve…sicer je bilo pa preveč drugih stvari… No, peciva bi še lahko danes poslikala, ker jih je še nekaj ostalo… Na zadnjega leta dan je pač treba pretiravat…in danes. Danes počivam. Končno, bodo eni rekli 
Posts Tagged ‘2009’
-
Praznovanje doma 2010
3 -
Potem pa srečno 2010!
So cilji, ki leta 2009 niso bili doseženi. So želja, ki se niso izpolnile. So trenutki, ki bi jih raje pozabili. In so ljudje, ki so nas prehitro zapustili. Za vse to mi je žal. A na vse ni mogoče vplivati!
V letu 2010 vam želim, da bi ugotovili kaj vas res osečuje. Da ne bi preveč gledali nazaj. Pa da bi si upali – karkoli! Ponavadi nam je žal za stvari, ki jih nismo naredili in ne za tiste, ki smo jih. Tudi, če je med njimi kakšen kiks. To je življenje. In ene stvari je vredno vsaj poskusiti!!!
Vzemite si leto 2010 v svoje roke in ga oblikujte tako kot vam to veleva “srce”. Razum ima že tako ali tako preveč dela
-
Facebook skozi leto 2009
Na Facebooku je še ena vohunska aplikacija, ki pridno prebere statuse za (skoraj) preteklo leto. In seveda je bilo potrebno preverit kako deluje.
Pa sem se potrudila in izbrala še statuse za vsak mesec iz leta…imela sem obdobje “dežel”, predstavitev torbic in ugibanj. … in Facebook si vse shranjuje. Kanček srhljivo, a ne?
Tudi vas zanima o čem ste največ objaljali v letu 2009? Poiščite My Year In Status pri svojem Facebook profilu.
-
Vzdušje decemberske Ljubljane II.
Seveda sem naredila še več slik. In seveda bom še šla ukrast kak foto trenutek v Ljubljano. Takoj, ko bo mogoče. No, baje je tudi Maribor zelo lep
-
Ne-spletni dnevnik
Opažam, da se ljudje ponovno navdušujeno nad blokci, knjižicami za zapiske, rokovniki. Ne vem ali je krivo bližajoče novo leto ali pa so se naveličali neosebnih spletnih/telefonskih koledarjev. Kar razumem.
Zase lahko trdim, da sem pred nekaj leti postala “planeromanka”. In na dan sem privlekla stare planerje, da bi ugotovila kako se je začelo…
Pisalo se je leto 2004, ko sem dobila drugi zanimiv planer. Prvega sem dobila leto prej od Banke Celje…pa je že dolgo izgubljen
Torej leta 2004 me je navdušila SiMobilova barvitost…potem je bil nekaj časa dolgčas do elegance za 2008 in barvitosti letošnjega 
Ta je bil res zanimiv, a sila nepraktičen. Precej je bil velik, oster, pod enimi dnevi so bili vpisi nemogoči.je bil pa veselih barv.
Ta se mi je zdel z uporabnega vidika popoln. Dovolj prostora za zapiske, dovolj majhen za v torbico..in kar je najpomembnejše – zadosti lahek.
Leto 2006 je bilo videti najbolj dolgočano in starinsko. Razlog za takšno izbiro je bil (pre)pozen začetek lova za rokovniki. je bil pa vsebinsko bolj zabaven.
Po vseh večjih rokovnikih sem se naslednje leto odločila za popolni minimalizem. No…kot je kasneje videti se to ni čisto obneslo. Celih 14 dni stlačenih na en listič zame pač ni dovolj.
Prvi dražji planer. Kuplen pravočasno…nekje konec novembra, ko je bila še velika izbira. In res hrani kar nekaj življenskih prelomnic.
Letošnji spremljevalec je kombinacija vseh predhodnjih. Je lično majhen, popestren z deli Van Gogha (vsebuje tudi svetovno znane muzeje) in je strašno pregleden. Le ime ga tepe: KaOs 2009. Ime ne laže
Po toliko letih izkušenj zdaj že natančno vem kaj želim od rokovnika in kako mora biti videti, da me spravi v dobro voljo.
Rokovnik za naslednje leto je mačji – kot jaz in moj blog. Že čaka na varnem, da ga zavijem in si ga shranim pod smrekco. Popolno darilo za razposajeno obsedenko kljubovanja času.
Komaj že čakam prve vpise. Zanima me kakšno zgodbo bo čez nekaj let govoril. Vem pa, da ima že sam po sebi neko zgodbo. Vsaj tako piše na zadnji strani – zgodbo o življenju
Toliko o mojih dnevnikih. So le opomniki na pretekle dogodke. Nič posebnega. Hranijo ključne besede za vstop v moj spomin. Pa tudi tiste manj pomembne podatka kot kdaj sem si barvala lase, kdaj športala, cepila pla, šla na obisk, bila na potovanju,… no , ja. Pa saj meni so to pomembni podatki. ar podarite si rokovnik…ne bo vam žal!!!
-
Maemo ali nekaj kar zagotovo ni s koralnega grebena
Hm…Zelo težko na svojem blogu napišem “resen” članek o zadevi, ki buri domišljijo množici že od dneva, ko so dali v prodajo Nokio N97. Seveda so mi mogli takoj za tem pokazati še eno igračo, ki bi jo imela. Kaj čemo tako smo narejeni
Torej, pišem o Nokii N900 Maemo, ki kljub podobni izgovorjavi imena nima nobene veze s simpatičnim junakom risanke, ki ga danes lahko opazujete kako z družino plava nekje po Malidivih.
Govora je o pionirki Nokii, ki želi uloviti na iste limance kot androidi. Telefon, ki se vam popolnoma prilagodi. Če obvladate linux res popolnoma. Ampak, ker večina ljudi, ki berejo moj blog ne programira in mislijo, da je Linux samo en zabaven pingvin bom telefon predstavila drugače Nima smisla, da vam opisujem fenomenalen touch screen, noro obliko, lahkotnost, čistost slike, zmogljivost fotoaparata, …. vse to vam pove že proizvajalec. Jaz telefona še nisem držala v rokah
Torej vsi tehnični podatki so na njihovi strani.
Torej: telefon ni več telefon. Postane vaš najboljši prijatelj, rešitelj, zabavljač, informator in navigator. Kako to?Zjutraj zbudi s prijetno glasbo, takoj za tem na ekranu preverite kakšno je vreme in veste kaj obleči. Med pitjem kave ne potrebujete več časopisa (ali pa sedeti za računalnikom). Mirno prebiranje novičk z ogromnega ekrana. Hiter prelet Facebook in Twitter. Najboljša prijateljica išče nekoga za kosilo. Hitro v avto. Zapora ceste! Odprete navigacijo in vtipkate želeno lokacijo. Čez nekaj trenutkov si ogledujete popolnoma nove kraje in vaša pot do Brnika je zanimiva in drugačna. Prispete na cilj. Čakanje na pristanek letala. Še dobro, da imate velik nabor zabave kar seboj – igrice. Pristanejo. Končno je nazaj. Zanima ga kako je “ta mala” odšla na smučanje. Potisnete mu v roke N900, da odpre galerijo. Tam je filmčke o tem kako mu punčka v slovo pošilja poljubček. Na obraz se mu nariše blažen nasmešek. Da zdaj je pravi trenutek! Dragi poglej si slike NAJINE nove klubske mizice…noro mi je bila všeč, a ni bila poceni. Zaradi prejšnje blaženosti jo mirno pogleda in vrne aparat. Ok, njegove pisarne. Pa-pa. Hiter pogled na uro. Zvoni. Ups, opomnik za sestanek. Končno čas kosila. Pogled na Twitter izda kje se bo danes jedlo…. se nadaljuje.
-
Vlada mi Venera!?
Horoskop. Hororskop. Zgodbice. Ali kako že to poimenujete. Astronomija do astrologije. Astronomija do religij. Vse je povezano. Zagotovo nekaj od tega resnično. Razlago prepustim Zeitgeistu. To zdaj ni to kar me muči k razmišljanju. Po betici mi blodijo horoskopi.
Ravno danes sem slišala svojega fanta reči: “Jah, takšni smo pač dvojčki!” Oooooookkkej. To ni argumet. Ampak kakšni smo pa biki? Bikice se sliši neumno in krave slabšalno
Ja, rojena aprila v znamenju bika. Moj vladajoči planet je Venera. Planet ljubezni, čutnosti in erotike. Ha?!
Ok: imam boke, ozek pas in tisto čemur pravim prsa (pa ostale ženske organe). A je že ob enem pogledu vsakemu jasno, da so atributi Venere v meni globoko skriti ali so pa poniknili.Ljubezniva sem toliko kot ranjena mati tigrica – torej ljubeča do ozkega kroga ljudi in neobzirna do ostale populacije za katero se mi zdi, da hoče slabo. In če bi kdaj rekla “Takšni smo pač biki” bi se takoj začela smejati sama sebi.
Kako je lahko bik simbol ženskosti mi ne bo nikoli jasno. Nisem podobna grški Afroditi – v nobenem pogledu. Prej bi spominjala na Ateno (boginjo vojne).
Hja, nekaj je hudo narobe. In ker zvezde ne lažejo mora biti nakaj hudo narobe z mano. No, ena stvari so pravilne: res sem trmasta, močna in vzdržljiva. Vse kar je slabega itak nisem
Sicer pa kaj bi vam razlagala, saj veste kakšni so biki in takšna jaz pač nisem -
Poletne požrtije!
A ste tudi ve site? Danes sem bila povabljena na dva piknika. Oba popoldan. Zjutraj je bilo obvezno športanje, obisk mesta s prijateljico in seveda še sprehod po šoping centru (beri: nakupi za piknik, če še bi kaj manjkalo)! Nič mirovanja. In potem…
….mmmm. Prvi piknik. Zabavna druščina in zdravo ovčje meso. Pa tako dobro zapečen krompirček, da sem ga pojedla popolnoma preveč. Pa sem si rekla, da ne bom.
Polna energije od hrane. Kljub občasnemu naletavanju nečesa kar je hotel biti dež sem se spravila prat in pospravljat avtomobila. Da se vsaj malo premikam Da porabim vsaj malo energije, ker takoj za tem……..dvajset minut vožnje do največjih čevapčičev. Oho…nekdo je imel pa velike roke….ali pa mero.
Kakorkoli že bili so odlični, enako kot doma pečen kruh. Ponovno sem pojedla preveč. In kanček energije izgubila v dvojicah banmintona. Dobro sem se pretegnila. In se zasedela do do noči. Ni nam zmanjkalo tem za pogovor in nihče ni bil srečen, da je jutri ponedeljek Sedaj, ko je vsega konec razmišljam, če bi lahko pojedla manj. Neee…. Nisem jaz kriva! Krivi so tisti, ki so vse tako dobro pripravili
In zagotovo jim to enkrat vrnem ;D -
Moj novi
Končno sem si kupila težave na štirih kolesih. Res. Od prepisa dalje me jezi. Malenkosti. A iz malega raste veliko – mogoče bo pa tudi sam zrasel v Touarega?!? To pa morda ne bi bilo tako slabo
Rasti mali…rasti. Ime že ima: Marco (če ste gledale kdaj ameriške komedije kjer so se otroci šli skrivalnice vam bo kmalu jasno zakaj).Zdaj se moram le še potrudit, da me bo imel vsaj toliko rad kot je imel prejšno lastnico in ne bo crknil. Zato sem ga temeljito očedila, nadišavila (hvala sodelavcem) in napolnila z barvno usklajenimi neumnostmi (kulijem, blokcem, robčki, ….). Samo še na servis ga peljem in potem mora bit srečen!
