Posts Tagged ‘avto’
-
Slovensko….
Malce karikiran pogled na vrednote povprečnega Slovenca. Samo, da je avto boljši od tistega, ki ga ima sosed
Tak mamo 
P.S.: ni photoshop, vse je res.
-
Jutranje odmrzovanje
Avtomobila, se razume. Hrano že lahko vržem v takšno ali drugačno pečico ali jo namočim v toplo vodo. Ni idealna (zdrava) rešitev, deluje pa. To, da nisem ljubiteljica zime že veste (naj bo v hribih za smučarje, borderje, tekače,…). Naj vam zaupam še en razlog.
Ker je treba zjutraj še bolj zgodaj vstajati
En sam pogled skozi okno je dovolj. Jupi. Trava je bela. Slana je tudi na avtu. Huh. Me kar mine in bi šla najraje oblečena nazaj spat.
Pametne rešitve za odmrzovanje še nisem ugotovila, poskusila pa sem že:
- pokrivanje avta z tanko prevleko – deluje, če ga pokriješ pred sončnim zahodom, sicer pride vlaga med avto in prevleko in jo je treba zjutraj s silo vleč dol, potem pa te čaka še malo praskanja odtisov prevleke…7 min
- pokrivanje z odejo ali debelo brisačo – velja podobno kot za prevleko + preko noči se zelo napijeta vlage in je potrebno imeti primeren prostor za sušenje. Morda kopalnica nad banjo? Seveda je potrebno potem kopalnico vsakič očistiti….že ob nošnji pregrinjala nazaj v stanovanje/hišo se dvakrat preobuješ….7 min
- odmrzovanje s pršilom – se je končalo slabo. Res naredi kar obljubi. Odmrzne v trenutku, a ne povedo ti da tudi drži le trenutek Ok, res je bilo kanček pod ničlo in avto ne-pokrit. Veselo prešpricam cel avto, vklopim gretje stekel in speljem. Po 300 metrih že nisem več videla iz avta. Po 500 metrih sem zavila v uličico, skočila ven in besno praskala. Potem še čakala, da so se segrela stekla in naprej…15 min
- praskanje s strgalom – deluje, a je zelo mrzlo in dolgotrajno opravilo. Idealno je, če motor ta čas teče in segreva avto (okoljevarstveniki ne brat zgornjega stavka)… 7 min
- strganje z rokavičko – deluje in ni mrzlo… 7min
Moja praksa sedaj je: prevleka + strganje z rokavico + vklopljeno gretje. Ta postopek mi vzame 10 minut.
LEPO PROSIM za nasvete kako hitreje odmrznit avto v zgodnih jutranjih urah, ko res vsaka minutka šteje
-
Novodobni avtomobili
Pred kratkim je šel moj avto na servis. Nič ni bilo narobe z njim …pač tisti dnevi v letu so prišli. In naslednji dan mi je bil vrnjen “as it was”. Tudi serviser mi je povedal, da je vse ok. Pač avto je že osnovnošolec in spušča zvoke (ki jih zaradi radia tako ne opazim preveč). Prav. Torej vse dela. Ne gori nič opozorilnih lučk (tistih nekaj od goriva pa do olja). Ker je Marco že star in tudi nima toliko lučk kot bi imel potencialnih napak.
Bo pa drugačna zgodba z novejšim avtomobilom. Sklepam po izkušnjah drugih. Novi avtomobili imajo že tako dobre računalnike, da znajo razbrati (skoraj) vse pomanjkljivosti. Kar je super. Načeloma. Druga plat medalje je, da vsakič ko se prižge katero od opozoril najprej prebereš cel tekst kje je napaka, potem pa te še straši s piski, da moraš nujno do servisa. In s strahom “drviš” do serviserja z grenkim okusom v ustih. Bom ali ne bom pravočasno, to je zdaj vprašanje! Uspe ti prit na servis. Kjer – SEVEDA- gre avto najprej na računalnik. Kar bo vsem, ki so kdaj odprle pokrov svojega novega avtomobila popolnoma logična poteza. Ker vse kar ste videle je ogromen kos plastike, ki skriva skoraj vse.
In, ko se računalnika pogovorita stopita v kontakt avto in serviser. Slednji natančno ve kje je napaka in kako jo odpraviti (večinoma). Na koncu ti pove, “ah te zavore bi še držale” ali “ima dve loputi za dovod” ipd. Aha. Ok. Prav.
Danes ni več mehanikov!!! Obstaja nova vrsta – serviserji. So posrečena kombinacija med mehanikom, računalničarjem in vedeževalcem.
In so edini, ki lahko pomagajo novodobnim konjem Ni več scen znanih “avto” filmov, ko bi mehaniki ležali pod avtomobilom…to je preteklost…kot moje kljuse
Ampak dokler gre od točke A do točke B…. 
-
P kot bullshit!
Najbolj sovražim it v mesto z avtom. To je pravi test za moje potrpljenje. Če odštejemo dve parkirni hiši, ki se zelo cenita in se še Minotaver (mal je treba pretiravat ;D) ne znajde v njih…ostane se kup (zasedenih) parkirišč okrog mesta. No ja. Ta kup so štiri večja parkirišča: pri železniski, ob Voglajni, za upravno enoto in za hotelom Štorman… Aha, pa še pol Trubarjeve ulice.
Ampak ne zdajle ne bom jamrala, da je premalo parkirišč za tako neurejen sistem javnega prevoza (v Celju moraš biti pol logista, če hočeš potovati z avtobusom kadar to ni zgodaj zjutraj ali med tretjo in četrto uro popoldan).
Tudi meni je uspelo parkirati na “neparkirišče” na parkirišču. Ok, nikogar ne oviram ali omejujem – gremo po listek. To je pa stresno, če nimaš kovancev. Zelo!!!! (parkirnih kartic namenoma ne upoštevam, ker je pri vsakodnevnih uporabnikih zadeva verjetno drugačna – založeni so z vsem mogočim ;D)
V dobi interneta, spletnega nakupovanja, plačil s plastiko in navideznega denarja imamo po Celju še vedno parkomate, ki žrejo samo kovino. Ampak res samo kovino!!! Že tako ne nosim gotovine s seboj, a tokrat sem imela dva bankovca…seveda čisto brez pomena 
Na srečo imam še dve igrački. Mobitela. Poskusim. Ne dela. Storitev Moneta trenutno ni na voljo. Grrr. Na mojo srečo sta v bližini tega parkirišča dve banki in ena je bila odprta. Letim do okenca in prosim, da mi nasujejo kovancev za 10€. Nazaj do parkomata, ki srečno iztiska papir za kovino. Potem pa nazaj do avta odložit listič. OMB! Koliko dela sem si naredila, ker nisem šla peš (a 12km bi bila dolga). Poanta: dražijo parkirnine in avtomatizirajo stvari. Nekoristno!!! Če je to vse kar znamo naredit z avtomatizacijo potem imam veliko raje delavce v hiškah, ki so prijazno zmenjali denar, da si lahko plačal! Je res tako blazno težko imeti v Celju avtomate, ki pobirajo denar s plačilnih kartic? Grrr… Med tednom v mesto ne grem več…ja, eden od razlogov zakaj so nakupovalni centri bolje obiskani. Tista zgodba, da sem zamudila 15minut pri zdravniku vam je jasna…sem pa med čakanjem našla čas za to objavo
-
Ponedeljek…grrr…
Že tako nisem ravno navdušena nad ponedeljki:
- vikend prehitro mine (sobota je dan za opravke, nedelja dan za obiske, zato zmanjka dan za moje lenarjenje)
- treba je vstati z budilko
- vsi na cesti so počasni
- ljudje so sitni
- takrat se vedno začne najbolj sončno vreme
Zagotovo bi se našel še kakšen razlog. In odločila sem se, da bodo moji ponedeljki bolj mirni. Da ne bom ob sedmih v službi, da bom jedla zajtrk in pila sveže stisnjen sok…pač prijeten prehod z nedelje. In skoraj mi je uspelo.
Stopim skozi vrata in pogledam avto. Super. To bo pa res ustalilo mojo navado “ne hitenja”. In ravno na dan, ko sem se odločila razveselit nekaj prijateljic
Nezadovoljno sem odložila stvari in odšla nazaj noter. Seveda se mi je dragi skoraj krohotal. Ponedeljki. Potem pa zelo hitro sezul moj avto (včasih je pa dobro prespat budilko). Kako je fino imet moške…že zaradi takšnih pripetljajev
V gumo se je zaril precejšen vijak Nesrečno sem zavila gumo in jo dala v njegov prtljažnik. In sva šla. Od avta sem se poslovila, od današnjega obhoda Celja tudi. Gumo sva peljala na Vulkanizerstvo Mulej.
Pssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssshhhhhhhhhh je naredilo, ko je bil vijak odstranjen. In vse je postalo takoj tiho po eni injekcije nekakšne lepljive gumijaste mase. Rešeno v nekaj minutah. Dragi mi je gumo še privil nazaj na avtomobilček in veselo sva se odpeljala vsak na svoj konec. Tako kot bi se morala že zgodaj zjutraj Ampak tudi ponedeljek pride včasih prav za ugotovitev kako zelo fino je imeti nekoga ob sebi, ki ti vedno priskoči na pomoč. Misija miren ponedeljek je prestavljena za 7 dni
-
Promet in ceste
Sicer se sejemska mrzlica končuje (MOS), a to je le ena lokacija v Celju kjer so zastoji. In to splošno znani. Kaj pa ostale dni?
Na srečo je Aleš poskrbel za vse, ki so dosti na cesti in jezno ugotavljajo (žal šele potem, ko so v koloni), da prihaja do zastojev… Priporočam uporabo povezave za hiter pregled prometa (http://promet.apps.si/#_promet).
Če ste se pa že znašli v zastoju in ste uporabnik Twitterja bomo pa ostali zelo veseli vašega obvestila, ki se bo prikazalo.
Sploh uporabniki iPhonov bodo navdušeni
-
Avto je material
“Avto je samo material!”, zatrdi. In jaz se znajdem v precepu. Pa ne zato, ker bi imela bolezensko čustven odnos (ne častim ga, nima prednosti pred živimi stvarmi, je manj od telefončka
), do svojega mehanskega konjička…no, vidite kje je dilema???? Ne?! Naj razložim.…bla-bla…prvi človečnjaki shodijo….bla-bla…lovijo hrano s sulicami….bla-bla…živijo v jamah….zelo dolg bla-bla…udomačijo nekaj živali in nekaj od teh postane pripomoček za transport! Do tukaj sem želela prit. Konja smo udomačili tudi zato, da smo lažje premagovali velike razdalje.
Ljudje imamo radi konje še danes. Jaz še posebno. Te ponosne velikane zelo hitro vzljubiš. So pomirjujoči. So nekakšna oblika svobode. Divjine. Konji so pač zakon.
A v današnjih časih imeti konja za domačega ljubljenca (za transportno sredstvo tako ni varinante)… to imajo le redki srečneži.Torej smo skozi čas izgubili ljubečega sopotnika in pridobili zelo hiter kup kovine, gume in plastike. Ok. Avtomobili so tudi zakon! Ker so zelo priročni
In večina ljudi v razvitejšem svetu ima avto (ali si ga s kom deli).Pa odnos do tega?! Ni ravno živo bitje, ampak nekaj na njih je privlačnega za ljudi. Nihče mi ne bo rekel, da nikoli še ni videl avtomobila nad katerim bi bil neznosno navdušen. Pa naj bo to Ferrari, Hummer, Rolls Royce, Aston Martin, Mercedes, BMW, Audi,….nekaj… vsakemu pač svoje
In vsa tista ljubezen do konj je mogla nekam it. In je šla…do avtomobila
Kar spomnite se MTV nanizank The Cribs.“Moj jekleni konjiček je….”
“Moj avto ima 283 konjev!”
Dokaz, da nam je mar za ta sklop pločevine. In tudi ti potrebujejo nego – pranje, voskanje, sesanje. Pa seveda redne obiske avtoceste, da niso zakrneli. In tako se obnašamo do avta drugače kot do pralnega stroja
Da se vrnem na začetek. Zato me razjezi, ko kdo, ki opraska tuj avto izjavi, da je zanj avto samo potrošni material. Da, do neke mere je to res. Ob nesreči, ko sem bila z eno samo prasko je bil avto res potrošen material (ki ga je bilo treba odplačat, a me je rešil resnih poškodb). Ob raznih manjših nezgodah pa je slika drugačna. Vsaj po moje.
Tipičen primer: v reviji vidiš nov model VW Passata (pač po naših standardih), greš v salon in je predrag. Počakaš mesec dni na akcijsko ceno. Jupidu – greš in naročiš avto. Čakaš ga skoraj dva meseca zaradi barve. Med tem časom že daješ (vsaj) četrt plače za poplačilo nakupa. Končno ga dobiš. Dan je sončen tudi, če ni. Mine teden, mesec… Avto je star tri mesece. Ravno greš iz službe in vidiš kako ti ga nekdo na parkirišču simpatično odrgne (pa tako dolgo si čakal na to barvo). Prihitiš poleg, izstopi in pogleda: “Eh, sam praska je. Sam, da je z nami vse ok.” Ostalo prepuščam vaši domišljiji.
Meni BI v takem primeru zelo dvignil pritisk (in nivo nesramnosti). Ker kaj se ti pa lahko zgodi pri 5km/h, če obdrgneš ob drug avto??? Seveda me vsi, ki jim je bil avto podarjen (ali je služben) ne bodo razumeli. Pri stvareh je vedno tako.
Na srečo je moj star, je bil že rabljen in ima kar lepo število praskic. Zato so mi vsa potencialna razburjanja prihranjena
Vseeno pa ne maram brezbrižnega odnosa ljudi, ko uničijo tujo lastnino.
Hm…če bi imela konja bi bil zdaj ravno v pravih letih in praske bi se sproti celile. Mislim, da potrebujem konja!
-
VW na treh kolesih
Takole sem srečala na novo rojenega pradedka Volkswagna. pa še prave barve je bil. Seveda sem takoj začela iskat telefon, da ga fotkam in mi tisti zadaj sploh niso zamerili 3 sekundne zamude pri speljevanju (gori že zelena za desno). Se mi zdi, da je še motorist (?)malo počakal, ko je opazill moje nerodne manevre, da bi ga slikala. -
Parkiranje in me
Ženske nimamo enakega občutka za prostor kot moški. Ne znamo brati zemljevidov. Nimamo pojma o GPS napravah. Ne znamo vozit, parkirat še manj. Ne znamo dotočit tekočine za vetrobransko steklo. Ne uspe nam menjat počene gume. Bla…bla…bla… Pa to so le stvari v zvezi z avtom, ki jih ne obvladamo! A ne fantje ?!
Ne bom rekla, da so to popolni nesmisli so pa neresnice. Ženske imamo zelo dober občutek za prostor…če je v hiši. Z veseljem vse opremimo, uredimo in dekoriramo. Prostori so lepi in prijetni. Če smo v prostoru nam je vse jasno. Avto je drugačen. Si v prostoru, a pomembno je kaj počneš z zunanjostjo tega prostora. Drage moje priznajmo: to nam gre malo slabše. Vendar!!! Koliko od naših močnih samcev bi se brez težav vozilo z dnevo sobo okrog? SUV-ji opremljeni bolje kot hotelska soba ne štejejo
Imamo pa ženske veliko prednost v prostoru! Imamo občutek za to kaj kam spada: krožniki v umivalnik, umazana oblačila v koš za perilo, prazen karton soka v smeti. Tega pa moški ne obvladajo! Zemljevidi so nam malo nevšečni, ker nimajo označb za pomembne stvari. Restavracije, trgovine, parkirišča. Najbolj zoperno pa je, da nimamo kompasa in napačno obrnemo zemljevid…če bi vrisali npr. BTC bi se vse znašle
GPS pa razumemo. Ima vse pomembne ikone. Gospa lepo pove kam je treba (če je le cesta na naloženi karti vrisana) in uspešno pridemo na cilj. Tudi novo karto naložit ni problem. To, da lahko dodaš najljubše kraje pa reši najhujši minus zemljevida
Vozit znamo! Počasi (sem se ne prištevam), a vztrajno. Ker si je treba ogledat vso okolico. Otroke, kolesarje, ptice, muce,… Pač ni bistvo vožnja, ampak prihod na cilj v enakem stanju kot je bil na začetku poti(tudi to mi enkrat ni uspelo
).Parkiranje…enostavno! Nam je vseeno! Ogromno opravkov imamo, cel dan hitimo. Ne da se nam popravit avto, če ni parkiran po “šolsko”. Jaz sem že takšna, da ga bom vrinila v najmanjšo luknjo po principu “če ne gre naravnost bo šlo pa od strani”. In ponavadi mi uspe brez listka soseda, ki se mu zdi, da s prednjim delom avta ogrožam 15cm visoko s plevelom zaraslo zelenico (nisem kriva, da je bilo leta 1963 za celo blokovsko naselje 6 avtomobilov). Nisem pa vajena bočnega parkiranja v levo. Ne ni isto, ne pa ni. Aa. Ni.
To bo še treba. Zgornja fotka pa: ko je konec zadnjega stekla enako kot konec avtomobila ni težko parkirat tik ob zidu Pa še to sem imela dober razlog za tak način parkiranja.Mešanico za čiščenej stekel znamo dolivat. Ker je to veliko lažje kot čiščenje oken s Stelexom
To pomeni, da znamo odpreti pokrov motorja Kar se pa menjave gume tiče. Znamo. A smo ženske in nam velikokrat ni treba. Sploh pa, kdaj vam je na zadnje šla guma?!? Ja, točno to.
Epilog: različni smo. Kdaj moj avto (ali večkrat) ne bo parkiran geometrijsko med črti, bo pa hrana na mizi, pospravljeno, oprano in pecivo v pečici. Nekje ja pač treba pridobit čas za pomembnejše stvari, a ne dame
