Posts Tagged ‘cilji’

  • 04 nov

    Posted by
    The M.


    Category

    Samo 30%

    3

    Drage moje prijateljice, znanke, še neznanke,…in ostalo kar je ženskega. Nehajte se toliko obremenjevat svojim videzom in rajši uživajte življenje. Klišejsko, vem.  Ampak, prehitro bo mimo za vso to iskanje, delanje in odpravljanje napak.

    1. nikoli ne boste vsem všeč. To še Angelini ne uspe!!! Niti Madoni. Le kako bo potem vam, ko delate 8ur dnevno, morate kuhati, pospravljati, skrbeti za družino. In ko opravite vse to bi rade še uživale? Ni časa. Kar se pa moških tiče…malo v šali – vedno boste všeč le 30% ! Če ste suhljate, obložene ali idealno normalne postave (lahko aplicirate velikost riti/prsi). Vaših je le 30 %. In kaj počnete z dietami in podobnim? Menjujete teh 30% za drugih 30% ;) Aja, 10% jih ima pač rajši moške :P
    2. nehajte se ukvarjati s tem kaj si mislijo o vas ljudje, ki jih sploh ne poznate (izjema so svetovno znani funkcionarji – takrat bi si tudi jaz želela biti urejena). Ne sme se vam zdeti pomembno kaj si misli oni tip, ki pred lokalom kadi in vas vidi, da greste mimo. Ni pomembno, če vas pogleda ali ne. Res ni. Vem, da smo ženske naravnane k temu, da smo rade občudovane (nisem izjema), a za zdravo samozavest bi moralo zadostovati občudovanje partnerja, prijateljice, staršev, nekoga, ki JE pomemben v našem življenju in nas pozna.
    3. ne izsiljujte komplimentov za vsako ceno. Res ne maram: »Joj, kako sem grda/debela/čudna«, ker to kliče po zagotavljanju nasprotnega. Raje sprejmite komplimente, ki jih dobite namesto, da jih zavrnete (ja, to tudi meni ne uspe vedno; priznam :P )
    4. niste popolne, zagotovo pa nekomu privlačne. Nikoli se ne boste znašle v situaciji, da NIKOMUR ne boste všeč. Nekomu boste vedno simpatične :)
    5. vsega ni mogoče imet – vedno se je potrebno nečemu odreč.
    6. vsaka ima na sebi vsaj 5 stvari, ki so ji zelo všeč. Najdite jih in mislite le na teh 5 stvari. Ne pa preostali dve, ki vas motita.
    7. vsak dan se nagradite z nečim – preživele ste še en dan v stresnem in z popolnostjo obsedenem svetu! Pa naj bo to kopel za noge, dolgo tuširanje ob svečkah ali velik kos čokolade. Pač nekaj kar vam dosti pomeni.

    JustSmile
    Pozdravčke od z barvnimi kombinacijami obsedene ljubiteljice torbic in zbirateljice mobitelov ;D Kaj hočemo, popolnosti ni. :P

  • 01 jul

    Posted by
    The M.


    Category

    Življenje danes

    2

    Spet so tisti dnevi, ko vreme ni kot bi moralo biti. Ko smo vsi rahlo nataknjeni (pa ne na tisti dober način) in razdražljivi. Predvsem pa zamišljeni. Povsod vidimo probleme. No, nekateri imajo dejanski problem…ki pa se spet drugim zdi malenkosten. Prijatelj, ki je izgubil službo je potrt, a preneha jamrati v trenutku, ko izve, da je znanka izgubila moža. Razočarana je nad življenjem. Zgodila se ji je krivica. A sama uvidi, da se dogaja še večja krivica bivšemu kolegu s faksa, ki se bojuje z neustavljivo boleznijo otroka. Brez upanja na zmago. In še je podobnih zgodb. Povsod okrog mene.

    Sama trpim za »stalno moram nekaj počet« sindromom in včasih se mi zdi, da življenje ob tem drvi mimo mene. Jaz pa samo diham, delam in spim. Aha…in jem nezdravo hrano :P

    Včasih sem šla domov, da bi imela tišino in mir. Sedaj je bila kak teden (in to je za selitve malo, a ni še konec), da sem komaj čakala službo. Yes; lahko sedim 3ure skupaj, če le ne bom preveč spila ;)

    Zaj* obdobje je. Za večino. Ne vem ali je naša generacija prišla v takšna leta, da imamo kup problemov in vsega preveč. Ali pa je nekaj narobe z našim načinom življenja. Po moje drugo. Nekaj smo uničili. Predvsem sami sebe in odnose med seboj.

    In potem pravim, da sem tečna od preobremenjenosti. Kar se bo dogajalo še vse poletje. Potem bom jeseni tečna, ker sem zamudila poletje. In pozimi, ker je zima,… seveda samo izgovor! To pa nekaj ni prav. Po naravi nisem tečna (ok, vidim tvoj fris poln nestrinjanja :P ).

    In seveda sem na najslabšem jaz. Pa partner, ki me »mora« prenašat. Zjutraj miganje, delo, opravki, čiščenje, pospravljanje, pomivanje, trgovina, športanje, 10 nujnih klicev, obligatoren obisk-snidenje,… če imam čas še jest. In potem sem vsesplošno tečna. Tisto tečna, ko se mi ne da več govorit, razlagat niti pokimat. Samo sem. In se mi zdi, da sem za vse sama. Da samo divjam ves dan. In vse je negativno. Mrak na oči.

    To pa ni dobro ne zame, ne za zvezo. Resnično življenje zna bit naporno. In največja čarovnija je obdržati zadovoljivo zvezo ob vsakdanjiku. Takrat se vidi ali bo ali ne.

    In zato se trudi ne gledat na stvari, ki bi jih želela imeti boljše ali drugače urejene. Ker bo druga stran začela delati isto! Posledico tega si predstavljam. Včasih je treba malo čez prste pogledat in je bolje za vse. Tako ugotoviš, da imaš vse. Tudi napačen način življenja in dojemanja stvari.

    Na začetku objave sem naštevala probleme, ki to so. Večina si jih pa dela(mo) sami. Prepiramo se zaradi neumnih materialnih stvari (pa ne mislim na denar ipd). Obremenjuje nas, če ni pospravljeno, če ni počiščeno, ko so obiski, če kdaj kaj ni zlikano, če avto ni opran, pa da ključi niso na pravem mestu, da je gsm padel v vodo, … to so razlogi za prepire! Ali pa da preveč kupuje, da ne kuha/lika, da je preveč na telefonu/računalniku,… prav ne damo si miru!

    A ne bi bilo fino se ne obremenjevat s temi neumnostmi in si na njihovi osnovi gradit »problemov«? A ni bolje imeti razmetano in obisk kot pa biti brez obiska? In je res vredno plačati ceno večjega avtomobila z manj preživetega časa z otrokom?

    Hočemo vse in vedno več. Ob tem pa se tolažimo, da bomo stike z ljudmi obdržali preko računalnika…na Facebooku, Twitterju, hi5,…

    Ko sem si vzela čas

    Preveč smo neumni. Vseeno mi je kaj si boste mislile, ko pridete na obisk in ne bo pospravljeno. Izbrala sem se imet rada ;D In upam, da se me ta izbira drži čim dalj :)

     

  • 08 jun

    Posted by
    The M.


    Category

    Stresssssssss….

    0

    Ja, vsi ga poznamo. Vsi ga imamo. Če je kdo brez in pozna recept ga z užitkom kupim!

    In najbolj moteč je tisti v službi. Sploh za vse poklice, ki so med dvema ognjema. Med strankami in direktorjem. Jooj!

    Definitivno pomaga., če si organiziraš delo glede na pomembnost (čeprav hočejo vsi vse storjeno do včeraj). Nekaj sem ugotovila, malo pozno a… dela nikoli ne zmanjka. Več kot delaš, več dela dobiš, ker je vsem jasno, da nekako ti bo že uspelo. Zato je res dobro imeti dober koledar! Jaz imam najraje tega na Google, ker se super poveže z ostalimi stvarmi (beri PDA ;D).

    Pogovorite se s šefom o preobremenitvah…neeeeeeee! To pa res ne! Ker se RES ne smem pritoževat. In ker tako ali tako ne bi razumel zakaj sem sploh pod stresom. Njemu se moje delo ne zdi stresno…ko ga primerja s svojim seveda. Ja, njemu pa bi predsednik ZDA zagotovil, da njegovo delo res ni stresno in naj poskusi bit predsednik. Ali pa tudi ne. Glede na to, da je predsednik ZDA temnopolt zna s stresom :P

    Veliko športa in zdrava hrana. Ja, a si je treba vzeti čas. Pa si ga žal ne. Kosilo v pisarni, instant šport takoj po prihodu domov in nezdrava večerja. Zdi se, da ni časa za kaj več. Ni časa za klepet s prijateljico, niti za listanje revije. Vsa sreča je odvisna od dela. In preveč dela nas preobremeni. Na življenje ne gledamo več kot na celoto pač pa kot na službo in…pika. In tako nismo srečni.

    Potrebno je vedeti, da lahko kdaj rečemo NE. In da lahko kdaj naredimo kaj POZNEJE. Zadnji čas je, da rečemo enim stvarem DA! ;)

  • 24 apr

    Posted by
    The M.


    Category

    Top 5

    0

    top-top

    • seveda moj rojstni dan….čeprav še vedno ne razumem zakaj se veselimo staranja :P Dan je bil boljši kot bi si ga lahko želela in skoraj popoln.
    • splet okoliščin je hotel, da sem se zamislila “kam grem” s svojim početjem, kaj pričakujem od sebe in kaj od drugih. In sedaj imam sestavljan seznam za dni, ko ne bom vedela zakaj obstajam in se trudim :)
    • ob tem res aprilskem vremenu sem izumila popolnoma nove kombinacije oblačil. Zelo pa sta pripomogli podarjeni majčki…ker je nekomu smet je drugemu zlato. Tudi jaz bom malo spraznila svojo omaro :)
    • obvezen v teh dneh: ultra lahek in monstrozno vzdržljiv dežniček
    • prijateljice! Brez njih bi bilo moje življenje bolj životarjenje :P Res znajo priskočiti na pomoč, ko si na tleh in te razvedriti, ko se počutiš slabo. In prav zaradi njih sem močna in samozavestna ženska :*
  • 08 apr

    Posted by
    The M.


    Category

    Za vzorne rekreativce.

    3

    Tek mi je všeč šele od kar me k temu ne silijo. In letos bo potrebno kupiti novo tekaško opremo (beri: športne copate). Potem pa odprem svojo sezono teka ob Savinji…pa predvsem hitre hoje!

  • 25 mar

    Posted by
    The M.


    Category

    Vojna, boj, napad

    0

    Vse to slišim zadnje čase po televiziji. In vse to naj napovem oz. naredim svojemu telesu. In proti čemu se borim?

    Celulitu, odvečni maščobi in gubam! To mora stran. Če nimaš stegen kot 10-letna deklica to ni estetsko. Če tvoj indeks telesne teže ni pod 20 rabiš dieto. In če se ti je naredila guba kje okrog ust…si videt kot shar pai. In to pomeni: napadi svoje telo!

    sharpei

    In vsi, ki se zavedajo, da potrebujemo nova orožja (isti, ki so nas nahujskali na fronto) nam jih veselo ponujajo na plakatih, preko TV, po trgovinah. In spomladi je tega še več. Do poletja moramo biti popolne in časa je malo! Vse drage kreme, revulucionarne diete, olja in pilingi imajo svojo ceno. Če odštejemo denar sta tu dva nenadomestljiva vira: čas in užitek.

    Vsak dan je potrebno gibanje. Vsaj 30 minut vadbe za zdravo telo. Hitro v športno opremo in Migat (ja, z velikim M, torej zelooo). Po dobri uri se stuširaš in te čaka nova dogodivščina.

    Po pravici: na etiketah sicer piše TAKOJ, a droben tisk ti pove, da je potrebna masaža, prej piling, vmes kardio vaje, kasneje spet masaža. In potem me res zanima kaj dela krema, če naredim vse jaz :P Porabljen čas: 45 min. In ta postopek je priporočljivo ponoviti 2-krat na dan. Aha. In to so obdelane šele noge! Če dodam še 30 min za roke, 45min za obraz in ….le kako sem pozabila… 45min za popolne sijoče lase mi ostane še nekaj časa ja.

    Čudežna kremica

    Zdrava hrana se je počasi. Še počasneje se kupuje (nima je ravno najbližji maket pri bloku). In seveda mora biti pripravljena sveže, sicer ni zdrava. In traja uro, da zaužijem kosilo v velikosti banane. Mmmm…dobro! Pa tako nenasitno ;)

    Ok. Torej sem naredila vse, da bom lepa. Seveda sem šla v službo in spala 6ur.

    Odpovedala sem sprehod po parku s prijateljico, nisem obiskala sošolke, knjižnica bo počakala, preutrujena za v kino, izognila sem se vsem družinskim kosilom, preskočila zabavo za rojstni dan (preveč nevarno), odpovedala večerjo ob svečah, … in stopim pred ogledalo: pismo! Ista kot pred enim mesecem! No, mišice so bolj izrazite. Ampak glava je enako nezadovolna!

    Sedaj sem se pripravila na ultimativni boj! Ta bo iz mene naredil “bejbo s plakata”, mi omogočil čas za vse stavri, ki so mi pri srcu in mi znižal stroške vzdrževanja (lastnega telesa). Photosop! Naučila se bom retuširat! In to kar v glavi.

    Dajte mi mir z zmanjševani obsega trebuha in stegen, s celulitom v podkožju, z gubami na obrazu. Vsega tega sploh ne bi opazila, če me ne bi vsak dan opozarjali, da obstaja in da je nekaj narobe z mano, če to imam. Uuuuuuuu. NOT.

    Reklame imajo težave z mojimi stegni, obsegom moje zadnice, celulitom, skuštranimi lasmi, nezdravim prehranjevanjem…in še čim. Težave, ker mi ne morejo vsega prodati.

    Moje telo odlično obratuje tudi z vsemi temi RAZLIKAMI (ne boste me prepričali, da so napake – z mutacijami nastajajo nove oblike ;D). Jem vse in kadar mi paše, športam če mi paše in včasih si šele 5 dan operem lase. Ups! Bite me.

    Še vedno pa bom uporabljala vse kreme, parfume in olja, ki mi dajejo boljši občutek, več energije in blagodejno vpivajo na telo. To je tisto kar cenim! In za to darujem svoj čas…to je kot wellnes za dušo.

    Dišeče

    Ostanite lepe!

  • 15 feb

    Posted by
    The M.


    Category

    Obljubim, da bom znižala zahteve

    4

    Saj ne vem natančno kaj vse pričakujem od življenja. Zagotovo veliko. In vem, da nisem edina. Sem spadajo še vsi ostali, ki ves teden delajo kot nori, se odpovedujejo kosilom, pijačkam, športu, druženju,…za še več dela. Ampak to ni vse.

    Kar počnem mora biti popolno. In ker je to redko sem nezadovoljna. Mogoče sem pa res prfekcionistka. Takšno ste me naredili! Babica je mogla imet vedno vse sčiščeno, kosilo od uri in natančen seznam za trgovino. Mama je po službi dajala inštrukcije. In jaz posledično želim oboje. Pospravljeno stanovanje in preveč dela. Vse sem nadgradila še s precej gibanja. Minimalno uro na dan. In če tega ni sem nesrečna. Če je vse to sem nesrečna, ker mi zmanjka časa zame. In tako se lovim v krogu. Bolj realni cilji pa so mi nezanimivi.

    Mogoče bi si lahko pomagala tako, da bi kdaj ugasnila telefon, ko ne delam. Ampak, če čutim, da moram vse stvari takoj rešiti. Ne maram, da se mi nabira delo. In dopust brez računalnika – visok stres! Dosti lažje mi je delati ves teden in čez vikend it na kakšen na pol posloven obisk ali kaj takega. Kar ima posledico: vedno manj vidim prijateljice. Enostavno ni časa še za to. In enkrat se bo to slabo končalo. Vem, da je pozitivno, da imam delovno naravo. Ampak koliko je to v življenju res vredno? Delo me ne bo pogrešalo, če se mi kaj zgodi. Prijateljice me bodo.

    Ko pridem domov z vrečami iz trgovine najprej vse pospravim. Letim na steper ali naredim pilates. Skok pod tuš. Kuham. Pomivam. Pospravljam. In ni variante, da bi šla spat prej kot je vse na svojem mestu. Posledica: premalo spim. Ampak dokler nimam nobene pomoči pri pospravljanju in sem za vse sama se to ne bo moglo spremeniti.

    Mojo utrujenost povišuje še želja po informiranosti. En del DNK mora bit pri meni napačen. Popolnoma preveč sem obsedena s tehničnimi igračami. Tudi te mi ne pustijo spati. Pred spanjem je nujno pogledati na FB, počistiti telefon, vpisati vse dnevne podatke (o vsem vodim evidenco), narediti varnostne kopije,…

    In dvomim, da bom kdaj manj zahtevna. Si pa to želim! In prisežem, da od 21h dalje ne bom več pospravljala, telefona pa bosta ugasnjena. Majhni koraki punce, majhni koraki.

  • 30 dec

    Posted by
    The M.


    Category

    Sami si rišemo prihodnost

    0

    To počnemo z več ali manj uspeha. Odvisno od vloženega truda. Predvsem moramo verjeti v svojo notranjo moč. Moč za spremembe. Najprej je potrebno opredeliti cilje, sanje. Nato, ko približno veste kaj želite…ocenite svoj položaj, kako daleč smo še od cilja (dosegljivega, a relevantnega). Ob tem je potrebno čim več pozitivnih misli. Kar iz izkušen vem, da je grozno težko. A sem ugotovila, da mi stvari uspejo takrat, ko pred seboj vidim pot po kateri bom prišla do cilja. Pot si razdelim na krajše predele, da se lahko že pred ciljem nagradim J Včasih ta pot spremeni smer, a tudi tako lahko vodi do cilja. Sploh pri zelo dolgoročnih ciljih je težko upoštevati res vse dejavnike ;) Dobro si je cilje nekam zapisati. Jaz si jih bom za 2009 vpisovala jutri. V ličen rokovnik. In ta bo ves čas pred mojimi očmi…kot cilji za leto 2009!

  • 05 nov

    Posted by
    The M.


    Category

    Edina v svoji vrsti?

    0

    Malce sem posebna, idilično filmska. Kajti verjamem,da se s trudom doseže vse! Mogoče ni vse popolnoma tako kot smo si predstavljali, a v zadostni meri, da si to lahko štejemo za uspeh. In potem?

    Ko pomislim na preteklost se smejem (čeprav bi/sem takrat brcala in jokala), se zavem kako daleč sem prišla in kako dobro mi gre. A to premalo cenim. Ko je cilj dosežen zame izgubi vrednost. Bolj se trudim zakriti spodrsljaje. Ne pred drugimi! Pred seboj. Ja,vse je odvisno od malega notranjega kritika. Ta pa je grozno zahteven. Rada bi rekla, da se njegove zahteve z vsakim letom mojega obstoja manjšajo ali so manj stroge…pa temu žal ni tako. Se pa zahteve spreminjajo. Vedno manj so površinske. Ne trudim se spravit v kavbojke iz 7.razreda osemletke (čeprav bi se še lahko ;D), vseeno mi je za tisti mozolj na čelu, ne skrbi me, ko grem nurejena v trgovino in srečam “ta hudega soseda” (žal ga v resnici nimam in živim v bloku starčkov; bi bila pa prijetna sprememba ;D), če se zredim ali shjšam za kilogram ali dva to ni glavna tema pogovora s frendico (sploh ni tema, zgolj variabilno dejstvo :P ),… In zdaj so zahteve vedno težje dosegljive. Vsak dan zbrano delaj vsaj 8 ur, bodi fizično aktivna vsaj eno uro na dan (30min res ni problem, več mora bit), druži se s prijateji, ustvarjaj si uspešno kariero, bodi čustveno intiligentna (za to bo potrebno še veliko branja :P ), pomagaj vsem v stiski, bodi prijazna do sosedov tudi po 11 urnem delovniku (ne, res mi je vseeno ali je listje pograbljeno), jej zdravo, sedi ravno, ne zapravljaj po nepotrebnem (vedno je vse zelooo nujno-ja, potrebujem še en mobitel), ne razburjaj se (to škodi tebi in ne tistim zaradi katerih se jeziš),… A to ni težava; ugotoviš, da premalo ceniš svoje dosežke in se trudiš spremenit (sebi na čast ;D). Ustvariš si notranji fan club, ki zatre malega kritičnega diktatorja. Kot sem rekla v začetku: če si nekaj res želiš ti uspe!

    Težava nastane ko zmanjka želja, ciljev, sanj. No, jaz še nisem tam! Ne še! Bom pa. Enkrat. In tega se bojim. Ko bom imela vse…naj se grem isto igrico še enkrat?! V višjem levelu, da bom težje dosegla cilj :P Ja,treba je vrjet vase…pa bodo še drugi. In ko bom dosegla še tiste cilje (jih še nimam začrtanih)?! Bom živela, da bom osrečevala druge. Pa bom spet svojevrstna. Ali pa samo ženska…končno! ;)

  • 26 okt

    Posted by
    The M.


    Category

    Tih nedeljski dan…

    2

    …žal brez že pogrešanega sončka. Res bi se pasalo leno pretegovati na kavču in listati revijo ali se smejati ob prebiranju knjige. No, v resnici ne bi bilo nič od tega! Bila bi nekje zunaj in bi tekala, hodila, lazila, rolala, plezala,….nekaj kar človekovo srce prisili do visokih obratov. In potem bi utrujena uživala v dolgem tušu in še pol dneva nabirala energijo za vsakdanje stvari kot skuhati kosilo. Zgodba je drugačna, če se pri tem procesu ne ustavim in po športanju letim pod hiter tuš in naprej v službo ali po opravkih. Takrat nimam čas bit utrujena! Res pa zvečer padem v posteljo in takoj zaspim. ;)

    In potem razmišljam. Zakaj se gonim do roba svojih sposobnosti. Ja, ok. Bi imela ožje boke in večje oprsje in vse ostalo kar naj bi imela glede na reklame in plakate, vendar… kaj naj. Sem kot sem. Stvari je mogoče izboljšat ne pa drastično spremenit. In potem se je potrebno vprašati zakaj ga ženske maltretiramo, zavračamo vse kar se nam na njem ne zdi popolno in bežimo od svoje podobe kot, da bi bilo mogoče pobegnit! Ne gre. Še tatovi teles (v isto imenskem filmu) niso bili tako kritični. če je telo normalno delovalo, torej služilo vsem svojim namenom je bilo dobro.

    In končno. Nikoli ne bomo popolnoma zadovoljne. Kar pomislite na kakšno svojo prijateljico, ki ima tisto popolno gladko ritko brez mikrograma maščob..jo to dela srečno? Dvomim, da sploh pomisli na svojo popolno “ta zadno” kadar ima slab dan. ;)

    Nujno potrebno se je gibati in vzdrževati telesno kondicijo, a le do meje ki nam je res prijetna in nam ni mučna. Vsaj tega se skušajmo navadit, če že tako blazno uživamo v ostalih razvadah: urni manikuri, mesečnih obiskih frizerja, brazilskem voskanju, puljenju dlak, britju nogic, eni uri manj spanca za popoln videz,.. Žalostno je, da na koncu ugotoviš, da je tvojemu tipu všeč prav to kar tebe takoooo zelo moti. Pa smo tam. Za koga se torej vredno trpinčiti???