ponedeljek, 1. februar 2010
Končno sem bila spet v pisarnah. Po mesecu in pol sem se veselo vrnila v staro okolje…v bistvu prvič letos 
Na en del jutranjega rituala sem pa pozabila. Na nedeljske voznike, ki niso opazili, da je že ponedeljkovo jutro!!!! 
Rezultat tega je seveda dolga kolona, ki jezno in nepozorno vozi 60km/h tam kjer je omejitev 90km/h. In potem je presenečenje, ko se kdo pogovarja po telefonu ali karkoli že neprimernega počnete v avtu. Moram priznat, da kadar se sama vozim okrog in se ne cijazim res nimam časa za telefone (pa ne divjam – tudi, če bi želela tega moj avto pač ne omogoča), ker raje dinamično peljem in sem mirna na cilju.
Dajte se NE vozit pod omejitvami, če so razmere na cesti takšne, da to omogočajo. Resno. Včasih pač ni prednost, da si PRVI v vrsti (avtobusom oprostim), ampak je bolje, da si zadnji
Vir slik, ker vem, da vas zanima ta igrača: mehanski polž
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
četrtek, 26. november 2009
Dovolj sem stara, da bi imela otroka. Hm… V bistvu sem stara toliko, da bi lahko imela že otroke Pa jih/ga nimam. In se ne pritožujem. Jih imajo moje prijateljice. In so zelo srčkani, nagajivi, preračunljivi, pametni, izvirni…vse naj-naj. So mi pa zelo jasne 2 stvari:
- takšni niso ves čas,
- takšni mali pametnajkoviči so, ker se straši z njimi ogromno ukvarjajo in jih učijo.
Torej za otroke moraš imet čas. Seveda nikoli ni pravi čas za otroke: ali faks, ali leta, ali premalo denarja, ali stanovanjski problem, ali težave v širši družini, ali brezposelnost, ali skrb za starše, …. skratka vedno je nekaj. Opažam pa, da te težave vsem, “ki se jim otrok zgodi” nekako izginejo.
No, jaz še vedno nimam časa. Preveč imam dela sama s sabo. Preveč stresno doživljam svoje življenje. Iz dneva v dan divjam ali zaradi službe ali zaradi sebe, prijateljic, športa,… Vedno je nekaj. Moj prosti čas je omejen. Moj čas, ko imam neizmerno potrpljenje se tudi iz tedna v teden krajša. In bi znala bit odlična varuška…ja, ja, punce. Napisala sem BI, da ne dobite kakšnih idej
Tako, da nimam časa. In tak je bil moj odgovor na vprašanje, če sem že naročila dojenčka. Hm. Še za naročanje včasih zmanjka časa. Kaj bi bilo šele potem z dostavo in vzdrževanjem
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
ponedeljek, 23. november 2009
Po jutru se dan spozna…In danes je ponedeljek! Nov delovni teden nas čaka…v vsej svoji lepoti. Skušajmo narediti iz njega čim več, da bo vikend toliko slajši. Kaj finega se še počne ta teden izdam pa malo kasneje
Napisano pod Za lepši dan od The M. -
torek, 10. november 2009
Jutro. Aaaah…treba je vstat in v službo. Kaže, da bo lep dan…pa tudi mrzlo ne more biti, ker pogled skozi okno razkriva, da avto ni pod plastjo zmrzali. Jupi, še ni potrebe po bundi. Kopalnica, omara, kopalnica in gremooo 
V pisarni bi brez luči komaj kaj videla. Čas za skok na malico. Spet delo. Aha. Nekaj čez štiri…temni se že. Zakaj pa to? Uf, moram še v trgovino, na pošto. Ko se vrnem do doma je tema. Zora in mrak takrat imam “čas”. Pozimi pa razumem deljene delovne čase Imaš vsaj kaj od dejanskega dneva
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
nedelja, 1. november 2009
…in moje težave so se od tega: “joj katero torbico bom imela jutri?”, razširile na tudi tumbler mora pasati zraven. Seveda! Moji dnevni odmerki cedivite zdaj redno potujejo vsako jutro z mano. V barvi avtomobila in jakne. Danes pa je trpel še printer in dodal še nakaj ozadij za moj lonček. Samo izbrati še moram. Mi pomagate? Kakšna ideja kaj naj me še zjutraj spremlja napisano na lončku? Razen: “Zberi se, ni vikend!” ;D
Napisano pod Za lepši dan od The M. -
petek, 16. oktober 2009
Danes me je ponovno zajel napad hihitanja v trgovini (me ne bi presenečalo, če kje krožijo govorice, da sem motena in kr nekaj fotkam). Ampak res….stojim v vrsti na blagajni. Pred menoj starejša gospa skuša plačati s kartico za kar potrebuje pomoč prodajalke, da ji vtipka PIN kodo. Seveda glasno ugiba zaporedje, kar mi daje čas, da si ogledujem artikle ob blagajni (ki so tam strateško nastavljeni, a mene prepričajo le Orbit paketki). Pustimo šoping!
Včeraj je Had pisal o tem kako bi rad dobil dve uri na dan več. Ne gre. Tega ne želijo od nas. želijo, da delamo še več!!! Kako vem? Kar sliko si poglejte
Po novem se rešitev skriva v majhnih škatljicah. Ja je odgovor na vaše vprašanje. Ja, lahko se preližete do lepšega telesa, sprostitve, več energije in zdravja. Ja, verjamem, da se smejite, ampak: kaj pa če je vse res?
Napoved za naslednje leto: še več dela, več opravkov, manj spanja in športa, nič dopusta in ogromno lizanja! Kaj morate lizati, da se izboljša vaše počutje pa ne vem – na voljo so samo 4 okusi. In, Ne nisem (še) kupila nobenega
Napisano pod Za lepši dan od The M. -
sreda, 14. oktober 2009
Imam dneve, ko sem nerodna. Res nerodna. Zaletim se v vsak vogal, strgam najmočnejšo zapestnico in pomažem s paradižnikom rumeno jopo.
Danes. Danes sem napadla svoje najljubše. Telefončka in računalnik so imeli vodni test. V bistvu je bil zeleni čaj Na srečo nesladkan in s sobno temperaturo. Toliko o tem kako uspešno delam več stvari hkrati, a?!
En preprost, a NAPAČEN gib in ogromna skodelica čaja se je polila po telefonih in laptopu (največ po mizi). Jej 
Sodelavec je takoj skočil s stola in reševal Blackberry, ko je mene skrbelo za Nokio. Prioritete pač 
Nazadnje se je odmočil še računalnik.
Po “obešanju” stvari sem obrisala mizo, tla, koš za smeti, žige, kulije, …nikoli praj nisem opazila koliko stvari imam na mizi.
Nokia up & running Računalnik suh kot poper. Blackberry…huh. Seveda razstavljen (dobro, da je imel en sodelavec orodje kar na mizi) po nepotrebnem – ampak je bilo fino.
Ja, ja, sem ga tudi sestavila nazaj. In zdaj dela. Malce bolj je samosvoj in imel je malce oksiden vonj. Ups! Green tea happens
Kratko: vsi preživeli!!! Ampak, če boste kdaj polile računalnik/telefon:
- takoj ga odklopite od napajanja, baterijo ven…
- ne ga pretresat, ker bo šla voda še globje
- če gre na sonce z njim za vsaj eno uro
- podložite suh papir, da bo vlekel nase vlago
- pustite ga na miru kakšen dan ali dva, da se posuši
- TEŽKA: redno si izdelujte varnostne kopije vseh pomembnih stvari (reševanje podatkov je sicer zelo drago)
Moj potop ni bil fatalen in je bilo bolj škropljenje, a sem se naučila, da od sedaj naprej kupujem vodoodporne etuije in aparate. Pač sem ene dni neroda – da sem pred 15 minutami s stolom podrgnila ob mizo in jo zlomila pa ne bom razlagala
Nočko :*
Napisano pod Mobilniki od The M. -
petek, 25. september 2009
Včasih me razjezi….sem se vmes že pomirila…pa me je popoldan spet prijelo. Ja, včasih se mi zdi, da nam je ženskam tale emancipacija nardila več dela (dobesedno) kot koristi Seveda se mi zdi normalno, da lahko volim, opravljam katerikoli poklic, živim sama, ….skratka: všeč mi je, da imam možnost do (skoraj) vsega.
Nazaj. Travnik. 2 ženski in 2 punčki. Punčki se razposajeno igrata nakakšno obliko kradenja ozemlji. Videti je, da tista malo večja “vlada” nad manjšo. Verjetno rada pomisli, da je vsemogočna in si želi “ko bo velika” postati kraljica, da bo lahko vsem govorila kaj smejo in kaj ne. Drage moje, to bi nam pa vsem odgovarjalo se opravičujem tistima dvema, ki sta vse otroštvo sanjali, da bosta ponižni “gospodinji” (ne, tole ni žaljivka, naj končam). Ženski pa…ena rine težko kosilnico po hribu levo in desno, druga grabi. Seveda ob tem pazita tudi na punčki. Ha?
Mora bit vsaka ženska “super ženska”?! In, če že – zakaj nam niso dane nadnaravne sposobnosti?
Priborile smo si možnost, da počnemo karkoli in sedaj počnemo VSE!
Zjutraj greste v službo (ene še sproti peljete otroka v vrtec/šolo), med malico letite po nakupih (nekaj za kosilo), po službi se vam mudi (vrtec), doma hitro pripravite nekaj za jest, pospravite kuhinjo in daste vmes prat perilo, pospravite posteljo, poberete igrače v dnevni sobi, pomagate pri domači nalogi in tako KONČNO sedite Povzetek: delavka + gospodinja!
Pa tiste, ki ste doma. Zjutraj se pričakuje kraljevski zajtrk (kraljevsko veliko posode), potem peljat otroke v šolo, hitro po nakupih za kosilo, domov pospravit in prat, zgodnji obisk skupinske vadbe (jah, vsaj lepa bodi, če si že ves dan doma), hitro za štedilnik in pripravit zdravo kosilo (seveda on ne je graha, mali noče korenja, hči je po novem vegetarjanka) z zdravo sladico, pospravit, pomagat pri domačih nalogah in ob tem skuhati marmelado. Sledi dnevnik in likanje perila in potem spravljanje spat otrokov. Vsi tisti, ki se vam zdi to preprosto dvignite roke. Hahaha – ne vidim vas
Ja, ni enostavno biti ženska. Zato smo včasih tečne. Ne zato, ker imamo PMS ali druge hormonske spremembe. Enostavno dobimo občutek, da smo za vse same in da nihče ne opazi našega stalnega dela. Mogoče ga pa res ne in smo samo obsedene z redom?!? Kaj pa vem.
Nekako smo ženske od emancipacije dalje postele veliko bolj tekmovalen spol. Moški tekmujejo pri delu in avtomobilih (ok, redke izjeme), ženske tekmujemo v vsem! Znanju, lepših laseh/nohtih, postavnosti, oblekah, pametnejših otrocih, bolje šolanih psih, najboljšem štrudlu, več dejavnosti, bolj smoternem nakupovanju, večjem avtu za šopinge, boljši plači,….se ne konča.
In sem res srečna, da imam prijateljice, ki to situacijo razumejo. Ker so same mame in skrbijo za gospodinstvo. Ker imajo naporno službo in še dva otroka. Ker zaradi delovnega časa še komaj kaj vidijo moža in otroka. Me razumejo, ker kot meni jim je bilo obljubljeno, da lahko imajo vse (samo ceno so zamolčali)!
Napisano pod Čim manj o moških od The M. -
ponedeljek, 21. september 2009
Že tako nisem ravno navdušena nad ponedeljki:
- vikend prehitro mine (sobota je dan za opravke, nedelja dan za obiske, zato zmanjka dan za moje lenarjenje)
- treba je vstati z budilko
- vsi na cesti so počasni
- ljudje so sitni
- takrat se vedno začne najbolj sončno vreme
Zagotovo bi se našel še kakšen razlog. In odločila sem se, da bodo moji ponedeljki bolj mirni. Da ne bom ob sedmih v službi, da bom jedla zajtrk in pila sveže stisnjen sok…pač prijeten prehod z nedelje. In skoraj mi je uspelo.
Stopim skozi vrata in pogledam avto. Super. To bo pa res ustalilo mojo navado “ne hitenja”. In ravno na dan, ko sem se odločila razveselit nekaj prijateljic
Nezadovoljno sem odložila stvari in odšla nazaj noter. Seveda se mi je dragi skoraj krohotal. Ponedeljki. Potem pa zelo hitro sezul moj avto (včasih je pa dobro prespat budilko). Kako je fino imet moške…že zaradi takšnih pripetljajev
V gumo se je zaril precejšen vijak Nesrečno sem zavila gumo in jo dala v njegov prtljažnik. In sva šla. Od avta sem se poslovila, od današnjega obhoda Celja tudi. Gumo sva peljala na Vulkanizerstvo Mulej.
Pssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssshhhhhhhhhh je naredilo, ko je bil vijak odstranjen. In vse je postalo takoj tiho po eni injekcije nekakšne lepljive gumijaste mase. Rešeno v nekaj minutah. Dragi mi je gumo še privil nazaj na avtomobilček in veselo sva se odpeljala vsak na svoj konec. Tako kot bi se morala že zgodaj zjutraj
Ampak tudi ponedeljek pride včasih prav za ugotovitev kako zelo fino je imeti nekoga ob sebi, ki ti vedno priskoči na pomoč. Misija miren ponedeljek je prestavljena za 7 dni
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
sreda, 22. julij 2009
…da spet sem tam. Delo, delo, delo! Tokrat preurejanje stanovanja Naj rečem samo, da imam “muskelfiber” od pospravljanja, nosečniško zatečene gležnje in da me noge tako bolijo, da sem raje v visokih petah, če grem od doma – le da ni ista višina ves dan. Saj bo…vse bo. Sploh DOPUST!
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
