sreda, 1. april 2009
Žal smo ljudje takšni, da se vsega lepega navadimo in nam postane samoumevno. Tudi malce bolj eksotičnih delov sveta (za nas evropejčke se razume). In tako sem kmalu začela fotkati tiste najbolj neumestne stvari na ulicah Miamia. 
Da vas nasmejim na današnji dan (vice pač prehitro pozabim) 
Tole je bil zagotovo največji truck, ki sem jih srečala. Ob njem je bil videti Mercedes S kot Aveo
V največjem sopingcentru na Floridi je mogoče kupiti kanček evropske hrane. Dejansko promovirajo naše čokolade in ostalo. Mi je dalo kar domač občutek
Na prvi pogled čudno ob daljšem premisleku logično. Zakaj pa ne bi imel notranje opreme zunaj, če ni razlike v temperatuti Hecam se, imajo povsod klime. Me pa zanima kolikokrat morajo tapicirati sedeže zaradi močnega sonca.
Za vse tiste, ki imate občutek, da niste popolne sem našla rešitev Ponjo bo treba vsaj do Avstrije.
V Miamiu mora biti vse videti popolno tudi, če sploh ni polno. Gospodarska kriza ima nekaj vpliva na to, še več pa visoke cene ležalnikov.
Eni dajo manj na estetiko in več na…velikost! Ne, hotela sem reči avto
Eni so taki nostalgiki, da ne verjamejo v napredek. Še vedno uporabljajo popolnoma enaka prevozna sredstva kot v prvem delu Policijske akademija 
Največja očala na plaži.
Po padcu očal se je zgodil še padec mp3-ja.
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
ponedeljek, 23. marec 2009
Po razkošno prespani noči in zdravem zajtrku (očitno so na otočkih bolj ljubitelji sadja, zelenjave in jogurtov) je sledil še skok v center po zalogo vode in kreme za sončenje (še mene je opeklo, a me na srečo nič ne boli)
Prav težko se je bilo ločiti od idiličnega hotelčka s prisrčnim osebjem in samo mojim bazenčkom
Takole je bilo videt pa na poti nazaj. Vožnja je bila popolna: mirna, sončna, z vonjem morja v laseh (pa s tem ne mislim tistega po ribogojnicah). Prelatevali so nas pelikani in nadzvočna letala. Nihče ni prehiteval (kot da tega ne bi počeli ). In tako se je zdela pot veliko krajša kot je dejansko bila.
Med otoki so dolgi mostovi, ki jih povezujejo in dajejo prekrasne razglede. Ponovno se mi je priljubila modra barva
Ko se konča ta krasna avtocesta je ponovno tipična 4-5 pasovnica (očitno jim manj ni zneslo), ki je vodila vse do cilja. Gneča je bila predvsem mimo letališča v Miamiu, kjer se poleti nikoli ne končajo
Po res dolgem tušu v spet drugačnem hotelu. T miljon sobami in brez osebnega kontakta. vse je avtomatizirano, osebje pa kot kiborgi. Tudi Fort Lauderdale je bil popolnoma drugačen. Poln turistov in Spring Break-erjev. Vsepovsod so zalivčki in neskončna sprehajalna pot ob plaži.
It tu…tu so rasle palme kar na plaži…mmmm…. 
Da ne bo pomote. To mestece je zelo živahno in veliko bolj polno turistov kot Miami. Vsepovsod so priložnosti, da se usedeš in opazuješ dogajanje.
In če je bil kdo kdaj mnenja, da so ameriške kriminalke nerealne, ko prikazujejo, da so “plažni iskalci zakladov” našli truplo. Naj vam izdam, da to ni mit! Vse je res
Sledilo je eno iskanje. In sicer iskanje večerje 
Tokrat je bila izbrana italjanska restavracija (berite picerija) krej je bila najboljša pica! Mmmmmm….
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
sobota, 21. marec 2009
In za konec ogleda je bilo treba videti sončni zahod (vzhod je bil enostavno prezgodaj) Na ploščadi ob morji in pristanišču (za turistične ladje) je mogoče videti najlepši sončni zahod. In res se nas je nabrala neznosna množica. A takšna vesela, nasmejana in prijazna. Dolgčas med čakanjem potopa sonca pa so nam krajšali “ulični umetniki”. Eden je bil sploh zabaven! Bi lahko kar nehal skakat po 4-meterski lestvi in se posvetil stand-up komediji. Res dober šov!
Temu pa je sledil še neskončen sprehod po zelo živahnem mestecu.
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
četrtek, 19. marec 2009
Naslednji dan sem bila bolj pogumna. In si privoščila palačinke. In si jih ne bi, če bi vedela, da bodo takšne kot velik kup “šmorna” pomešanega z lešniki, orehi in koščki čokolade. Poleg tega tudi velikost ni bila zanemarljiva. Res obrok za dva ali tri. V svoj zagovor naj povem, da so bile iz polnozrnate moke in pregrešno dobre
Potem je bil sprehod do hotela in pakiranje. Vse lepo se enkrat konča in tako se je tudi obisk Miami beach… neeeeeeeeeeeeeee…. Niti slučajno! Bilo je treba po avtomobilček in raziskat še kak drug del Floride in izkusit njihov stil vožnje (Osamljen Planet je namreč opozarjal, da so vozniki v Miamiu malce…hm…nori).
Avto je bil pristno ameriški: velik, zabaven, brez pravih pospeškov in avtomatik. Ampak na dopustu je prav to fino.
Po zabavni poti…polni modrih razgledov je sledil najlepši razgled. Iz hotelske sobe direkt na bazen…mmm..tudi vam bi bil všeč po 400km sedenja po milim nebom na poleten dan
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
sreda, 18. marec 2009
Ko je bilo raziskanih večino kotičkov Miami Beach (na srečo je bil moj sopotnik enako radoveden kot jaz) je sledil…Miami Down Town. No, tokrat sem delala bolj mentalne zapise kot fotografske
No, seveda sem se najprej izognila obilnemu ameriškemu zajtrku….in bila (ne)prijetno presenečena s kosmiči. Mislim njihovo količino. Bilo je malo pa dobro.
Še pred temeljitim ogledom karte avtobusnih linji se je izkazala prijaznost “lokalcev”. Verjetno bi se dalo potovati po ZDA brez navigacije in brez besed. Takoj, ko se jim zdi, da so zaznali turiste je obvezno: vprašati, če lahko pomagajo, se pozanimati od kod so in kam so namenjeni (eden je celo vedel za Slovenijo in Ljubljano -šok; mi jih imamo za neumne…pa mi na pamet povejte kje je Oregon in glavno mesto ); izdati nekaj o sebi. Res so klepetavi. Prav zanimiva sprememba v primerjavi s slovenčki In čisto nasprotje naduto-važnih “lublanskih srajc”.
Vožnja z busom je za reveže (je bilo rečeno) in res so bili na njem zelo čudaški primerki. Šoferji so toliko prijazni kot ti na LPP, torej sploh ne. Na postaji se ustavijo le, če jim čakajoči pomaha. Izsilijo avto, če le gre,… Vsi na busu mrko gledajo.
Metromover (nadzemna železnica) po centru mesta je brezplačna in računalniško vodena. Vse je avtomatizirano. Toliko kot je smešen ta vlak-bus so smešni primerki potnikov! Ljudje, ki si prepevajo ob poslušanju glasbe na zvočniku. Ljudje, ki plešejo. Ljudje, ki se bolj burno prepirajo kot pri Jerry Springerju (sedaj verjamem, da ni zrežiran ;D). Vse rase. Vse velikosti in oblike. Ni da ni! Vsekakor nepozabno doživetje. A kje so slikce?! Kar pojdite gor in jih pofotkajte…if you dare Moram pa pohvalit progo! Metromover je zelo frekventen in vidiš res vse znamenitosti centra.
Ko smo pri javnih prevozih tudi vlak mu je zelo podoben, a manj frekventen, brez razgleda in hitrejši.
Muzej znanosti je bil čisto razočaranje. Res. Naši 6letniki bi bili razočarani nad kvaliteto in “zanimivostmi”. Edino zanimivo: cena. Občutno previsoka!
Med vsemi razstavami je bila le ena, ki je navdušila. Pa še to ni bil izzum ali prvič videno.
Kosilo v samem centru je bilo zelo psrečeno. Seveda brez Osamljenega planeta ne bi bilo tako preprosto. V centru prevladujejo predvsem oooooooooooogromne poslovne zgradbe in še večji hoteli. Vse je sterilno čisto in urejeno. Vsem se mudi. Vsi so na poti nekam. Ni počasnih turistov, ki bi se zaletavali v palme, ker bi preveč gledali gor. Čisto drugačno vzdušje kot ob plaži. Ampak je za pogledat
Tu so malce manjši avtomobili, več koles in končno prevozno sredstvo zame. Seveda sem fotkala ravno, ko je prišel lastnik zraven. Ups!
Ko pomislim na vsa transportna sredstva: najbolj zabavni so taksisti! Tudi najdražji, a ti lahko dajo zelo koristne napotke in informacije Vsi pa vozijo na rumeno pobarvane stare policiske avtomobile. To bi bilo zame: nenormalno trpežen avto
In po napornem dnevu…polnem novih vtisov je treba napolnit baterije. Skoraj na enak način kot doma
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
torek, 17. marec 2009
Po krepkem spancu, odličnem zajtrku (včasih že v prvo zadaneš najboljši lokal na plaži) je bil čas za pregled teritorija. In na srečo je bil hotel le 3min stran od neskončne Miami Beach. Obala za tek in sprehode.
Po kilometru hoje po pesku….in prijetnega sožitja mojih nog in oceana sem našla najljubšo čuvalnico.
Nekdo je po poti izgubil čevel…upam, da ni bil najljubši par… Verjetno na Bahamih, ker je videti, da je pripotoval od daaaleč.
Očiten dokaz, da se skregajo tudi galebčki. Morali bi slišat še vik in krik za tem
In vsi ti so ju poslušali med prepirom. Božčki…že tako je bilo slišat, da imajo svoje težave. Ampak največjo težavo imaš, če se po mestu sprehajaš neurejen. To pa ne gre. Vse je lepo, vsako jutro so umiti pločniki, nikjer ni videt smeti, na plaži ni niti koščka steklovine, vsi so lepi…vsaj na zunaj.
Ni pa bilo vse lepo. Niso vsi obsedeni z videzom (pa sedaj ne mislim na tiste reeees preobilne državljane). nekateri bol cenijo izvirnost. Jaz tudi!
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
torek, 17. marec 2009
Po kratkem letu do Zuricha je sledil zajtrk na letališču. Samo letališče je videti kot manjši šoping center. Najbolj ugodni so parfumi in alkohol. Šment, ko ne smeš prevažat tekočin v ročni prtljagi, ki presegajo 100ml. Tako, da sem samo gledala
Povsod so bile lične trgovinice z domačimi izdelki (beri: veliko čokolade), ki se jim je bilo najtežje upreti.
In končno zajtrk, ki se ne more primerjati s tistim na Adrii. Ampak, če bi vedela kaj bom jedla v prihodnjih dneh…
In po čakanju, čakanju, čakanju (enkrat se naveličaš trgovinic) smo se vkrcali v Swis letalo. Nice. To pa je bilo razvajanje…dobro in zdravo kosilo, sladica, malica, stalno dotakanje pijače, blazina odeja…balzam nad oblaki.
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
ponedeljek, 16. marec 2009
Tako zgodaj v nedeljo že dolgo nisem vstala. A tokrat je bilo prijetno, ker sem vedela kaj me čaka. POČITNICE! In to ob morju Na peščeni plaži… Aaaaah. A do tja je bila še dolga zračna pot
Tole čakanje je bilo eno najkrajših…in najbolj mirnih, sem ugotovila čez nekaj držav
Predno smo lahko vzeletli je bil še cel protokol zavojev, obratov in … khm… nege
In končno nad oblaki. Ven iz turobne Ljubljane. Na sončku. Sedaj grem pa še sama nad oblačke – tiste v sanjah. Se nadaljuje….
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
torek, 10. marec 2009
Popolnoma preveč časa sem vas pustila čakat….a bo še malo trajalo. Takoj po prihodu iz Miami Beach sem s sodelavci odhitela še v hladen nemški Hannover town
Včeraj je bil moj prvi delovni dan…in to zelooo deloven! Tako mi je šele malo prej uspelo izbrisati tistih nekaj (beri: 220!!!) odvečnih fotk in jih spraviti v časovne okvirje.
Žal trenutno zame ni najbolj ugoden čas oz. ga zaradi neprijetnih spletov dogodkov nimam in bo moj opis popotovanja v 11 delih doživetij. Od Miami Beach, do centra, do skrajnega južnega dela ZDA, poti čez otoke, magalomanskih šoping centrov, hitre hrane, flamingov, … Tega je veliko.
In ko bom pridna vse napisala moram hitro nekam na toplo, ker se bo do takrat moja zagorela polt že izprala
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
nedelja, 1. marec 2009
Sorry macke! Se sem ziva Na Floridi je enostavno prelepo, da bi pisala blog…prevec palm, sonca, mivke, dobrih…pijac, trgovinc, ….pa kupe ulicic za raziskat…ni miru.
Zato samo nekaj fotk za obcutek.
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
