Do zdaj so nas že obsedli z informacijami. Vedno in povsod imamo možnost izvedeti karkoli. Le kanček poznavana uporabe interneta je potrebno. Vsi smo pametni kot Wikipedia, zanimivi kot Paris Hilton, se borimo za pravico na svetu kot Green Peace in smo opazovani kot državni prestopniki. Vse to nam omogoča internet.
Navadili smo se pisati spletne dnevnike. Takoj zatem smo se zakopali v socialne mreže kot so MySpace, FaceBook, Hi5. Potem smo uspešno posvojili micro-bloganje preko Twitterja, Koornka, Flickerja,… V drugi polovici 2009 pa je postalo popularno še sporočanje natančne lokacije.
Večina nas ima mobilnike, ok…upam reči, da vsi. In veliko nas ima v mobilnik vgrajen GPS. Ampak to zdaj ni pomembno…že, da imate mobilnik je dovolj, ostalo so le pravila natančnosti zaznane lokacije ;D
Torej, glede na ves razvoj nas bo letos zasvojilo javno obveščanje kje se trenutno nahajamo. Kaj je lepšega za “velikega brata” kot družba, ki prostovoljno javlja kje, kaj in kdaj počne 
Pregledala sem že nekaj variant kako sporočati lokacijo, a nobena ni bila interaktivna. Lahko sem oddajala lokacijo in opazovala druge in pika. Še vedno je bilo potrebno napisati sms ali klicati za kavo. Poleg tega moje prijateljice še niso tako daleč, da bi sprejele to varianto pijačkanja. Bodo čez nekaj let, ko bo vsem to normalna oblika komunikacije
No, če se želite poigrati in imate Googlov mail poizkusite Google Latitude. Meni je bil všeč na računalniku in mobilniku. Je imel pa svoje nesporazume z Blackberryjem in kazal nekej 1000km oddaljen kraj (kadar GPS ni bil dostopen in je uporabljal podatke oddajnikov operaterja). Na Nokii je delal večinoma s pomočjo GPSa, a je s časoma začel mučiti telefon kadar je aplikacija neprekinjeno delala v ozadju (zmrzovanje, samodejno ugašanje/prižiganje) in sem ga odstranila.
Druga oblika, ki pa nikoli ni delovala je bilo oddajanje trenutnega statusa na Twitter. In sicer preko app Twibble. Tu bi bila tista rešitev, ki si jo želim: da bi napisala: “Kdo gre zdajle teč?” in bi bila poleg moja lokacija in čas objave. Odgovori bi bili pa tudi takoj na Twitterju A kot sem začela – ni delalo 
Seveda so aplikacija s podobnimi sistemi narejene tudi izključno za androide, iPhone, symbian. Hm…vsega pa nisem poskusila, dosti zadev ni izpolnilo niti osnovnih pričakovanj.
Me pa zanima ali bo iPhoto sam uvrstil slike posnete z lokacijo (GPS)….glede na to, da se Apple in nokia ne marata najbolj Testiram in napišem.
Na splošno geotagging olašja veliko zadev. Tudi v popolnoma življenskih situacijah, ko ne iščete zabave, športa ali celo partnerja. Recimo, da iščete delo ali nudite storitev….tudi tu se bodo rešitve hitreje pojavile na vašem domu – tiste, ki so najbližje 
Si ne predstavljate? Poglejte si MMatcher.
Na splošno: so prednosti in so možnosti zlorabe. Kot pri vsaki stvari. Za enkrat je še stvar posameznika za kaj se odloči. Oddajanje lokacije ali ne…če imate mobilnik večino časa ob sebi se tako ali tako hitro izve kje se nahajate… 
Pa jaz? Hm…št. 1 samo takrat, ko sem na eliptiku, št.2 samo 2x na dan, št.4 bom skušala en gsm ugasniti čez vikend, drugi bo na “beep” in še št.8 – opustila bom FarmVille. Z ostalimi stvarmi pa nimam težav…res ne 
Pri Twittwerju je zgodba malce drugačna. Tam je samo tukaj in zdaj. Imam dneve, ko besno čivkam iz vseh medijev in prebiram novičke. In dan, ko pozabim da obstaja. Poleg tega ja tam zelo malo mojih prijateljev. Spremljam pa ljudi in oddaje, ki se mi zdijo zanimivi. Tako nekako. In povezan je z blogom, da veste zakaj tisti dan ni objave 