Balaton (Blatno jezero)
petek, 2. julij 2010
Včeraj sem obiskala pozna osemdeseta. Bila sem na Madžarskem. Natančneje – v okolici blatnega jezera. Zelo priporočam, da greste z motorjem ali kabrijem. Obvezna oprema: zračno vzmetenje in tablete proti slabosti 
Najbolj primerno vozilo: kros 
Ena od zmagovitih točk je bila restavracija, ki me je spomnila na Španijo. Na dela Dalija. Tako, čudna je bila videti, da je bilo treba preveriti kaj ponuja (tudi želodca nista bila ravno najtišja).
Restavracijo boste težko zgrešili. Zelo “štrli” iz povprečja, ki ga prevozite na poti do Balatona. V bistvu sploh ne paše v to okolje, ki ima močan duh po socializmi, ki je tresknil ob kapitalizem.
Rezultat je seveda splošni kaos. Ljudje parkirajo kjer se jim zdi to potrebno. Pač se jih obvozi. Avtomobili, ki vozijo po cestah so takšni kot v naših muzejih (le manj ohranjeni).
Kultura je počasna. Vsi imajo čas za vse. Ljudje so izredno prijazni. Niso vsega naveličani. Motoristom otroci veselo mahajo – dan jim polepšaš, če pomahaš nazaj. Šoferji pazijo na motoriste. Umaknejo se jim ob desni rob (celo dajo desni smernik). S tega vidika je Madžarska naprednejša.
Ko prispeš na eno od plaž Blatnega jezera je kot bi se vrnil v otroštvo. Oprema je verjetno še ista Le populacija je druga. Mlajša.
Cene hrane in pijače so primerljive z našimi. Ha! Seveda mislim, takrat, ko smo imeli še tolarje. Tudi številke na bankovcih so zelo podobne. Seveda lahko plačuješ tudi z evri. In z večino se lahko gladko pogovarjaš nemško (kar se mi zdi zelo praktično). Nisem imela slabe izkušnje z našimi sosedi. Vsi so bili prijazni in sproščeni. Plus!
Niso pa sproščeni le ljudje. Tudi labodi so se prilagodili na obiskovalce tega 77km dolgega jezera. Da, veliko se sliši, a kaj, ko je največja globina le 11m
Stvari, ki jih lahko počnete okrog jezera je neskončno: od plavanja (da šla sem v vodo!!!!), jadranja, jahanja, pohodništva, tenisa, golfa, smučanja na vodi, kampiranja, vožnje z motornimi zmaji …
Poleg vseh mogočih aktivnosti bi izpostavila še eno: opazovanje. Že samo vožnja skozi mesta ob jezeru je lahko posebna izkušnja (sploh takrat, ko se ti zdi, da bo vsak čas zmanjkalo bencina). Ob cesti vidiš različne prodajalce in vse od koltličkov za kuhanje golaža do nekaj ton lubenic. Celo stalni cirkus z zabaviščnim parkom je. Seveda imajo tudi Spar, Lidl, OMW, …
Po kratkem pregledu sosede je bilo treba na pot nazaj. Kakšne ceste…jaoooo. Da si srečen, ko prečkaš mejo s Slovenijo. Slovenske ceste so balzam za trtico in hrbtenico, če dan preživiš na madžarskih. In si rečeš: I am back to the future
Razvajanje od predjedi do sladice. Samo prepustiti se je treba. In za seboj vzeti še kakšno malenkost (seveda gibanico in bučno olje ;D).
Takšnala je stalna spremljava ob prihodu v Trst. Še vedno se ne morem sprijazniti, da je to obmorsko mesto. Daleč okrog je samo industrija in spalna naselja.
Tokrat je bil cilj obiska Trsta šoping in piknik. Prvo je zagotovo razočaralo toliko, da se je drugo močno zavleklo 
Ne vem ali sem že tako izbirčna ali je takšna puščoba med artikli zaradi recesije. Vse zimske stvari so bile sive, rjave ali črne (izjema so bili čevlji). In moj največji strah – koliko bo šlo za torbico(-ci, -ce)- je bil nesmielen. Niti ena ni izstopala na noben način. Ok, priznam, da v ene trgovine nisem šla, ker so že na zunaj delovale “preveč kitajsko”. (ja, vem, da se je proizvodnja tekstila itd preselila tja, vendar so še vedno razlike). Naši šoping centri so velikoooooooooooooooooooooooo boljši!!! Treba je it še na temeljit test tistega pred Gradcem 
Po neuspešnem lovu sva se sestradana sravila v avto in dalje. Foood. Ob tem pa občudovala okoliš. Bolj kot se odaljiš od centra…bolj je vse “domače”.
In celo pot naju je spremljal pogled na morje – največjo industrijsko cono. 
Ko sva prišla na cilj je sledilo martinčkanje. Seveda veliko pašte in sonca. Bili smo toliko glasni, da smo zmotili izredno lepo pajkovko …in jo motili še vsaj petnajst minut s slikanjem