Se vedno ne znam it na dopust. Ok, fizicno se ze spravim. Rada spoznavam nove kraje. Obozujem morje. Bila bi povsod kjer je poletje. Nimam se za deloholika. A rada koncam vsako zaceto delo. Rada imam pospravljeno. Rada se redno ukvarjam s sportom. Verjetno ni potrebno povedati, da precej casa porabim samo za organizacijo 
In vsi moji vsakodnevni rituali se ojacajo. Pred dopustom je moj delovnik bolj stresen, ker si ga naredim. 
Absolutno zelim zakljuciti vse projekte (kar ni odvisno samo od mene). Absolutno imam prej generalko stanovanja. Absolutno ze nekaj dni prej praznim hladilnik. In absolutno vedno razmisljam kako bo po dopustu.
Pakiram, ko sem ze 4x preverila vremenske razmere. In ko sem napakirana ter v odhajanju se hitro preletim sluzbene maile.
Na cilju najprej brskam za wifiji. Pa zacne piskat BlackBerry. Nujno preverim kaj je novega na Twitterju in kdo vse je menjal sliko na Facebooku. Kaj pravijo nasi blogerji.
In tako se nadaljuje skozi dopust. Da sem srecna, ko pride prvi delovni dan in imam vso dokumentacijo direkt pred seboj. In padem v delo….sanjam dopust. Ko se zacnejo sanje uresncevati pa….hmmmm….
Pozdravcek s plaze…samo 10m od morja 
Med otoki so dolgi mostovi, ki jih povezujejo in dajejo prekrasne razglede. Ponovno se mi je priljubila modra barva 
Ko se konča ta krasna avtocesta je ponovno tipična 4-5 pasovnica (očitno jim manj ni zneslo), ki je vodila vse do cilja. Gneča je bila predvsem mimo letališča v Miamiu, kjer se poleti nikoli ne končajo 
In če je bil kdo kdaj mnenja, da so ameriške kriminalke nerealne, ko prikazujejo, da so “plažni iskalci zakladov” našli truplo. Naj vam izdam, da to ni mit! Vse je res 
Sledilo je eno iskanje. In sicer iskanje večerje 
