sreda, 17. februar 2010
Karkoli že pričakujete od znamenite Venice beach – ne bo vas razočarala. Ima vse: od zabaviščnega parka, tekaške/kolesarske steze, uličnih prodajalcev, trgovinic, barov, restavracij, seveda še neskončno mivknato plažo… 
Je kraj kjer srečaš vse in te ljudje in situacije spravljajo v smeh vsakih 45 sekund. Skušala sem ujet kakšen razlog za smeh v slike.
petek, 12. februar 2010
Je ena od “must see” tock na kateri se gnete turistov in morske hrane.
Vsaka od trgovinic izstopa na svoj nacin. Meni so najslajse tiste s sladkarijami.
Da pa je ribiska zgodba popolna tukaj lenarijo tudi morski levi.
petek, 12. februar 2010
Zapuscanje sneznih pokrajin na poti do morja je bilo super. Gore so sicer zelo lepe, a ob morju je topleje 
Po poti sem se slacila kot cebulica 
Po prihodu v dolino se avtoceste razsirijo na vsaj tri pasove in kar iz lepega se prikaze ogromno vozil.
Najvecja gneca je bila okrog Sacramenta, saj bi cakala v koloni, ce ne bi imela moznosti izkoristiti skrajno levi pas. Americani se grejo prav eko na cestah! Vozila, ki imajo vsaj 2 (ali vsaj 3) potnike smejo nadaljevati pot hitreje po levi. Hehe – super! Ampak potem ti je jasno koliko se jih vozi samih
Vreme ni najlepse, a se lepo sklada z intenzivno zeleno pokrajino, ki se konca malo pred San Franciscom.
Ker sva prisla s smeri Sacramenta, sva najprej preckala Bay Bridge. Tudi impozanten, a siv.
Hotel pa sokantno nima casinoja in je videti prav dolgocasno napram tistim v Nevadi
petek, 7. avgust 2009
Možnosti za plavanje (ali sončenje) ob morju so bile neomejene. Za tiste bolj razvajene (se štejem zraven) so bili ležalniki z dežniki (najboljša varanta se mi je zdel ležalnik pod borovcem v Mastichariju) in mivka do koder seže oko; za ljubitelje divjine pa ogromno zalivčkov kjer si bil lahko popolnoma sam. jaz imam pač rada enostavne vstope v vodo: ali hoja ali skok s pomola. Samo, da ne gazim čez ostro skalovje, ježke in ostale prebivalce morja in podobno. Skratka – za vse okuse.
In vsega je toliko, da res ni potrebno ob 7h letet do vode in si vse rezervirat z brisačami, revijami,…vsega imajo na pretek. In to celo po avgustovski invaziji iteljanskih gostov. Poleg tega za ležalnike ni potrebno plačati ali pa je znesek minimalen (2,5€ za ležalnik z dežnikom za ves dan).
Žal posnetkov tistih najlepših obvodnih “razgledov” nimam, saj je bil fotkič v sobi…je bilo treba malo pazit na stvari – nikoli se ne ve
četrtek, 23. julij 2009
Obožujem majčke z napisi…tale spodnja je bila ena prvih, če ne celo prva majčka z napisom. Kupljena nekje v uličicah Poreča še v najstniških letih. Žal se je s pranjem že precej skrajšala in jo lahko imam še samo za doma, ko lahko kažem popek… Tole bo treba ponaredit
nedelja, 3. maj 2009
In so tu. Končno. Dolgo pričakovani. Z napovedjo slabega vremena. No, samo, da bo vreme Po vsem tuhtanju kaj počet, kje in s kom sem bila na koncu čisto brez ideje. Tako zelo, da sem šla raje v službo… in tako bi ostalo tudi čez praznike, če ne bi dobila zanimivega povabila. Takšnega “študentskega”.
Saj se spomnite časov, ko je bilo vse preprosto, poceni in dobro. Ja. Študentska leta so lepa, čeprav se moraš učit in služit denar za preživetje v prestolnici. To je čas novih prijateljstev, zabav, neumnih dogodivščin, … zaradi tega sem se takoj odločila za izlet v Istro. Hrvaško.Ob tem moram priznati, da te obale (še vedno) ne maram. Šla sem zaradi družbe.
Že sama pot je bila zanimiva. Nakupovanje hrane, preračunavanje koliko denarja kdo komu dolguje, trikrat daljša pot do cilja zaradi nepozornosti, iskanje apartmaja zaradi slabe pripravljenosti… Zabavno je bilo!
Barbariga. Med Rovinjem in Pulo. Nikakor ne priporočam, če nimate lastnega prevoza! Ker tam ni ničesar! Spalno naselje brez neokrnjene narave in z neurejeno plažo. Dobro le za nekaj nočitev.
Po tolikem času sem končno doživela nek drugačen stres: med ženskami za kopalnico. Hehehehe…dve sva bili vajeni, da sva sami in jo imava vedno na voljo le zase. Ne, nismo se steple. Ni pa veliko manjkalo
In po dolgem času se me je ponovno prijelo sonce. Verjetno zaradi kafetkanja in sprehajanja po Puli.
Kratko: podoživela sem prijetni del študentskih let. Hvala vsem za družbo – fajn je blo Moramo še kdaj ponovit v podobni zasedbi …. potem pa že lokacija ni tako pomembna. Ampak na Hrvaško me zelo verjetno ne bo več.
Nisem pa mogla pozabit “domačih skrbi”. In res so me vse počakale. Šment….bom jutri.
ponedeljek, 23. marec 2009
Po razkošno prespani noči in zdravem zajtrku (očitno so na otočkih bolj ljubitelji sadja, zelenjave in jogurtov) je sledil še skok v center po zalogo vode in kreme za sončenje (še mene je opeklo, a me na srečo nič ne boli)
Prav težko se je bilo ločiti od idiličnega hotelčka s prisrčnim osebjem in samo mojim bazenčkom
Takole je bilo videt pa na poti nazaj. Vožnja je bila popolna: mirna, sončna, z vonjem morja v laseh (pa s tem ne mislim tistega po ribogojnicah). Prelatevali so nas pelikani in nadzvočna letala. Nihče ni prehiteval (kot da tega ne bi počeli ). In tako se je zdela pot veliko krajša kot je dejansko bila.
Med otoki so dolgi mostovi, ki jih povezujejo in dajejo prekrasne razglede. Ponovno se mi je priljubila modra barva
Ko se konča ta krasna avtocesta je ponovno tipična 4-5 pasovnica (očitno jim manj ni zneslo), ki je vodila vse do cilja. Gneča je bila predvsem mimo letališča v Miamiu, kjer se poleti nikoli ne končajo
Po res dolgem tušu v spet drugačnem hotelu. T miljon sobami in brez osebnega kontakta. vse je avtomatizirano, osebje pa kot kiborgi. Tudi Fort Lauderdale je bil popolnoma drugačen. Poln turistov in Spring Break-erjev. Vsepovsod so zalivčki in neskončna sprehajalna pot ob plaži.
It tu…tu so rasle palme kar na plaži…mmmm…. 
Da ne bo pomote. To mestece je zelo živahno in veliko bolj polno turistov kot Miami. Vsepovsod so priložnosti, da se usedeš in opazuješ dogajanje.
In če je bil kdo kdaj mnenja, da so ameriške kriminalke nerealne, ko prikazujejo, da so “plažni iskalci zakladov” našli truplo. Naj vam izdam, da to ni mit! Vse je res
Sledilo je eno iskanje. In sicer iskanje večerje 
Tokrat je bila izbrana italjanska restavracija (berite picerija) krej je bila najboljša pica! Mmmmmm….
nedelja, 1. marec 2009
Sorry macke! Se sem ziva Na Floridi je enostavno prelepo, da bi pisala blog…prevec palm, sonca, mivke, dobrih…pijac, trgovinc, ….pa kupe ulicic za raziskat…ni miru.
Zato samo nekaj fotk za obcutek.
četrtek, 19. februar 2009
…a ob obali je najlepše. Pa čeprav sončnemu zahodu sledi delo
