torek, 16. marec 2010
Všeč so mi živali. Všeč so mi rastline. Občudujem vse, ki imajo polne police zelenja v stanovanju. Meni to ne uspe. Vse tiste vijolice in orhideje odcvetijo in ostanejo le še zeleni listi 
Nekaj se je spremenilo, ko sem začela živet sama. Rožam sem postala všeč in se niso več kronično sušile, utapljale, rumenele, metale liste,… In tako je še danes. Iz trgovin rešujem tiste znižane in jih predelujem v košate grme, iz službe sem pobrala zmrznjene benjamine že z odpadlim listjem, ki se zdaj košatijo doma in lani sem uspela naredit “podtaknjenca” yucca.
Nekega dne je nekaj počilo in ena od vej se je odlomila od debla. Nisem je imela srca vreči stran in sem jo obrezala ter dala na balkon v vazo. Pač kolikor časa bo pa bo. Tam je ostala skoraj dva meseca in pognala koreninice Sredi jeseni sem jo preselila v lonček z zemljo in držala pesti. Rožca je prežvela! In pozimi sem se odločila, da vejo ponovno pridružim dreveščku kamor spada. Srečno raste naprej – le majhen zavoj je naredila v svojem življenju ;D
Pred nekaj dnevi sem opazila nekaj čudnega na drugi veji. Zelo poln vršiček. Ki je bil vsak dan občutno večji. In kmalu je nastal en cvetek, dva, trije,…
Drevo življenja cveti? Od kdaj pa to? Ok, razume, da cveti v naravi, ampak doma? No, včasih se me pa še da presenetiti – in to narava rada počne. Hja, pa naj cveti moj znanilec pomladi
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
ponedeljek, 23. november 2009
Po jutru se dan spozna…In danes je ponedeljek! Nov delovni teden nas čaka…v vsej svoji lepoti. Skušajmo narediti iz njega čim več, da bo vikend toliko slajši. Kaj finega se še počne ta teden izdam pa malo kasneje
Napisano pod Za lepši dan od The M. -
torek, 17. november 2009
Hehehe….SND…hehehehe…ah, ja. Spomin na osnovno šolo. 
Dalje: na novo sem spoznala mestece Celovec. In bila res pozitivno presenečena. Urejene ceste, jezerca, gore, tlakovano mesto, kipci, fontane, nakupovalno središče, pa še bi lahko naštevala. Vem, da imajo tudi Ikeo, Minimundus, na daleč je bilo videti srebrno moderen stadion. Kratko – zelo prijetno mesto. A na obisku sem bila nepripravljena. Brez fotoaparata in brez poprerejšnjega pregledovanja spleta kaj se v tem mestu splača pogledat. Bo kak naslednji obisk daljši
Mejni prehod je zapuščen. Verjetno zdaj vse poteka preko kamer. Meja pa se skriva v tunelu…majhna osvetljena tabilca
Po doleg spustu (joj, kaki ovinki) pričaka osvetljeno mesto z vsemi svojimi zanimivostmi. Ni bilo gneče, a se že vsi na polno pripravljajo na december.
Prehladno za vodo? Škoda. Bi bilo videti lepše.
Bistveni del centra. Vhod v ogromen šoping center. Ja, videla in kupila. Ne povem kaj (vse), boste že videle. Pa sushi bar imajo, a sem se že najedla v MCD. Za spremembo – takšne izjeme ob izletih so še sprejemljive; huda lakota in jem rajši že preverjeno hrano.
Sonce se je začelo spuščati, ko se je začela pot nazaj. Spet dviganje, spet ovinki. Takšni, da je zelo težavno fotografirati iz vozečega avta, a za osnovno predstavo dodajam nekaj slik. Nič pojdite si pogledat. Tudi Ikeo imajo, če potrebujeta kakšno nepotrebno malenskost ;D Jaz vedno!
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
četrtek, 5. november 2009
Zlo rada imam konje …. najbolj tiste divje v naravi, tudi tisti v avtomobilih so mi všeč, najprijetnejši pa so mi (žal) bežni znanci s sprehoda. Tile so bili še posebaj zvedavi in igrivi. Niso me izpustili izpred oči.
Hm…kdo si?
A smo dobili obisk, mami?!
Počakaj mali, da vidimo če ima kaj sladkega.
Hhhhh…tole pa ni užitno!
Pst, mami! To ni za jest, to je telefon!
O, telefooon…ste slišali?!
Kje,kje? Pridi nazaj, no. 
In potem sem jih zapustila, a smo me budne oči spremljale. Z užaljenim rezgetanjem. Hm, sem jim bila všeč. Moram it po kakšne prigrizke – za dobre sosedske odnose in to Komaj čakam, da se srečamo naslednjič…
Napisano pod Najbolj zvest najboljši prijatelji od The M. -
torek, 3. november 2009
Sneg je, glej zunaj sneg je….saj poznate komad (ves december ga bodo vrteli – spet 
). Vremenarji so presenetili s pravilno napovedjo. Res je sneg do nižin. Aha…ja, lepo, romantično, ostali lepšalni pridevniki. Zdaj bi pa prosila še za močno sonce, da ga stopi in lahko neham čakat na to, da ga splužijo s ceste. Še dobro, da lahko nekaj delam tudi od doma
Vseeno pa sem bila pogumna in si ga šla ogledat v živo…kar tako malo…da bi ugotovila, če je dovolj hladno za bundo.
Da pa ni popolnoma vse belo sem slikala še nekaj stvari, ki skušajo kljubovati snegu (kot jaz). Uspeva jim predvsem zaradi listja.
Konec jeseni. Predčasno bo zdaj zima. Pa saj ni presenetila smo mene (in avto), tudi vse na “cestarje” je. To bo še zabavno. Hmmmmm…komaj čakam poletje!!! ;D
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
sobota, 19. september 2009
Obožujem naravo. Sploh sprehode po službi. Prav paše iti v zelen gozd napolnjen z vonjem mahu, suhega listja in dvigajoče se vlage. In kadar mi v ušesih razbija glasba iz iPoda so oči še bolj pozorne na okolico.
Tokrat sem razočarana ugotovila, da gobe nimajo pravice sobivati v gozdu. Večina ob poti je bilo potepranih ali vsaj brcnjenih na stran. Zakaj je bil potreben tak ukrep mi verjetno nikoli ne bo jasno. Postane pa jasno zakaj nas narava vedno bolj zavrača in nam povzroča katastrofe. Pač se želi rešiti naše objestnosti!
Če ne marate gob ne hodite v gozd. Ali pa brcajte domačo “viledo” po kuhinji…mogoče boste tako kaj očistili in bo vsaj kakšna korist od takšnega obnašanja!
Napisano pod Športne aktivnosti od The M. -
torek, 2. junij 2009
Danes sem prišla bolj pozno iz službe in tako se je vse zgodilo kasneje. Tudi obisk prijateljice in skupinski sprehod preko Lahovne do Nove vasi in nazaj do Hudinje. Aja, skupinski zato, ker sta naju spremljali pridni (večino časa) psički. Sonce je zahajalo in nebo je bilo prelepo modro…jaz pa doma polnila baterijo za fotoaparat. Še dobro, da telefonček solidno slika. Rešitelj mojega spomina
Tako sem le uspela zabeležiti delček lepe narave med precej naseljinima deloma Celja. In spomin bo ostal.
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
