Po “domače” se tej roži reče azijski lotos in se pridno razrašča v vrtu Šmarjeških Toplic. Večina jih je že odcvetela, a so tudi žepi s semeni zanimivi za videt. Nikakor nisem mogla stran od teh velikih in lepih cvetov. Škoda, da se jih ne da imeti kar v domačem vrtu kot lokvanje. Potrebujejo veliko toplote – vrelci jim ustrezajo.
)
Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! Jutri bo lep in sončen dan! …..
Po dolgem času se je ponovno na seznam prikradlo 5 naj zadev….pa recimo da 2 tednov 
Včeraj je bila splošna čistilna akcija po vsej Sloveniji. Seveda sem se je pridno udeležila, čeprav bi mogla nakupit hrano, pospravit stanovanje (sem ga kasneje še v duhu čiščenja narave), priti pravočasno na piknik, se udeležiti zabave za diplomo, teč,…. še bi lahko naštevala. In prepričana sem, da je imel vsak od sodelujočih na podoben seznam opravil, ki so ga počakala.
Mi smo šli s CityCentrovo ekipo. Na divje odlagališče na Ljubečni. Vsi smo prejeli veliko vrečko z res debelimi delavskimi rokavicami, promocijsko majčko, vodo, palerino (če bi deževalo),… Pričakalo nas je….svinjarija od presic! Ne znam se lepše izrazit, ker mi je še vedno nejasno kaj ti pade na glavo, da greš tako smetit sredi gozda. 
Po začetne šoku smo se pridno lotili dela. Bilo nas je manj kot je bilo pričakovano (19 in ne vsaj 50), a nekako nam je uspevalo napolniti kontejner in pol. Poleg tega je eden od udeležencev SAM pripeljal avto s prikolico in vozil kosovne odpadke na Simbio. Torej je bil zagotovo za dva kontejnerja smeti. Ko sem pobirala in kopala, da sem lahko prišla do smeti sem razmišljala kdo to meče in zakopava. In glede na najdeno si še nisem ustvarila profila tega umazanca. Prepričana pa sem, da to niso reveži, ki cenijo stvari! Sklepam po spodnjih slikah:
Poleg tega so bile še skoraj nerabljena otroške igrače, polne plenice, kupi plastenk in pločevink zagrebljenih pod zemljo, pralni stroji, kolesa, straniščne školjke, hladilniki, folija, železo, ploščice, siporeks, kuhinjski pult, plastičen bazen, gume, opeka, strešniki, ostružki železa, … bilo je vse in karkoli! Celo nekaj življenja: velika krastača, kača, mladički podgane (?), velik zelen kuščar in močerad so bili tisti, ki smo jih bili prisiljeni zmotiti.
Ko smo nabrali in nagrebli nekje 30% smeti (toliko je še zakopanega, da bi potrebovali še vsaj en bager in 5 dni) smo jih družno spravili do kontejnerja. Bilo je preprosto, enostavno, učinkovito in klepetavo 
Po končani akciji smo se še fotkali (prvič prostovoljno – sicer smo bili zelo neprijetno zasledovani s kamero in fotkičem kot na foto shootingu – ZELO NEPRIJETNO!!!) si ogledali končni rezultat in odšli proti busu.
Da, ni popolno, a je veliko boljše. Če ne bi bilo teh ______, ki odlagajo svoje smeti kamorkoli bi bila ta lokacija popoln ekosistem za veliko živalic…tako pa jih nismo srečali prav veliko. No, srečni, da smo naredili nekaj spremembe v upanju, da BO OSTALA smo se z zahvalami peljali nazaj v Celje proti CityCentru kjer smo imeli organizirano kosilo (dobro in obilno).
(več si lahko ogledate na blogu od Easyriderke…pa tudi fotke so lepše…sem se odvadila nosit fotaparat seboj :/)
Bliža se akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! In to 17.4.2010. Rok za prijave je zadnji dan marca. Zanima me kam greste čistit in s kakšno družbo. S sošolci, sodelavci, družino, prijatelji, … se mi zdi, da je to super dogodek za smeh in druženje poleg tega pa se naredi veliko koristnega
Ker mi je jasno, da se veliko ljudi ne bo odločilo za pobiranje smeti po deželi bi lahko pomagali tudi drugače. S podporo. Popolnoma nezapleteno lahko darujete 1EUR!
Všeč so mi živali. Všeč so mi rastline. Občudujem vse, ki imajo polne police zelenja v stanovanju. Meni to ne uspe. Vse tiste vijolice in orhideje odcvetijo in ostanejo le še zeleni listi
Nekaj se je spremenilo, ko sem začela živet sama. Rožam sem postala všeč in se niso več kronično sušile, utapljale, rumenele, metale liste,… In tako je še danes. Iz trgovin rešujem tiste znižane in jih predelujem v košate grme, iz službe sem pobrala zmrznjene benjamine že z odpadlim listjem, ki se zdaj košatijo doma in lani sem uspela naredit “podtaknjenca” yucca.
Nekega dne je nekaj počilo in ena od vej se je odlomila od debla. Nisem je imela srca vreči stran in sem jo obrezala ter dala na balkon v vazo. Pač kolikor časa bo pa bo. Tam je ostala skoraj dva meseca in pognala koreninice Sredi jeseni sem jo preselila v lonček z zemljo in držala pesti. Rožca je prežvela! In pozimi sem se odločila, da vejo ponovno pridružim dreveščku kamor spada. Srečno raste naprej – le majhen zavoj je naredila v svojem življenju ;D
Pred nekaj dnevi sem opazila nekaj čudnega na drugi veji. Zelo poln vršiček. Ki je bil vsak dan občutno večji. In kmalu je nastal en cvetek, dva, trije,…
Drevo življenja cveti? Od kdaj pa to? Ok, razume, da cveti v naravi, ampak doma? No, včasih se me pa še da presenetiti – in to narava rada počne. Hja, pa naj cveti moj znanilec pomladi
Po jutru se dan spozna…In danes je ponedeljek! Nov delovni teden nas čaka…v vsej svoji lepoti. Skušajmo narediti iz njega čim več, da bo vikend toliko slajši. Kaj finega se še počne ta teden izdam pa malo kasneje
Hehehe….SND…hehehehe…ah, ja. Spomin na osnovno šolo. Dalje: na novo sem spoznala mestece Celovec. In bila res pozitivno presenečena. Urejene ceste, jezerca, gore, tlakovano mesto, kipci, fontane, nakupovalno središče, pa še bi lahko naštevala. Vem, da imajo tudi Ikeo, Minimundus, na daleč je bilo videti srebrno moderen stadion. Kratko – zelo prijetno mesto. A na obisku sem bila nepripravljena. Brez fotoaparata in brez poprerejšnjega pregledovanja spleta kaj se v tem mestu splača pogledat. Bo kak naslednji obisk daljši
Mejni prehod je zapuščen. Verjetno zdaj vse poteka preko kamer. Meja pa se skriva v tunelu…majhna osvetljena tabilca
Po doleg spustu (joj, kaki ovinki) pričaka osvetljeno mesto z vsemi svojimi zanimivostmi. Ni bilo gneče, a se že vsi na polno pripravljajo na december.
Prehladno za vodo? Škoda. Bi bilo videti lepše.
Bistveni del centra. Vhod v ogromen šoping center. Ja, videla in kupila. Ne povem kaj (vse), boste že videle. Pa sushi bar imajo, a sem se že najedla v MCD. Za spremembo – takšne izjeme ob izletih so še sprejemljive; huda lakota in jem rajši že preverjeno hrano.
Sonce se je začelo spuščati, ko se je začela pot nazaj. Spet dviganje, spet ovinki. Takšni, da je zelo težavno fotografirati iz vozečega avta, a za osnovno predstavo dodajam nekaj slik. Nič pojdite si pogledat. Tudi Ikeo imajo, če potrebujeta kakšno nepotrebno malenskost ;D Jaz vedno!
