WC pripravljen na vse
torek, 2. februar 2010

torek, 2. februar 2010
sreda, 20. januar 2010
Če ne podpisujete petice pri organizaciji kot je Amnesty Int. ali darujete oblačil/hrane/krvi ali pa sodelujete pri gradnji/čiščenju/zbiranju itd zelo verjetno ne delate nič dobrodelnega.
Že leta nazaj so krožili maili, ki naj bi ga poslan naprej in tako prisilil nekoga (od Microsofta dalje), da daruje za nekoga potrebnega pomoči. Seveda večim ljudem kot si to poslal več denarja so darovali. No…tak je bil opis postopka.
In zdaj so napadli Facebook. Em…ljudje, ki imajo FB profil tudi spremljajo dogajanje po svetu. Torej že vedo kje je bila katastrofa, je nekdo umrl ali se ne skrbi za dobrobit posameznikov/naroda. Torej ne gre za splošno osveščanje.
Facebook izgublja personalnost in postaja vedno bolj “tviterast” (ne vem kako bi drugače povedala). Statusi služijo za mikro-bloganje.
Danes popularen je:
Kakorkoli se že odločite: zavedajte se, da vsaka pomoč nekaj stane. Ali vaš čas, ali vaš denar, ali vaše stvari….nekaj je potrebno vložiti. Nerediti nekja več kot copy/paste na svoj status.
Ne razumite me napak: nič nimam proti objavam, ki imajo smisel in osveščajo – takšnele “molitve” kot je zgornja so pa le sol na odprto rano!
Nekaj me še bega….ali po tej objavi še vedno spadam med 93% ljudi?!?
petek, 27. november 2009
Se še spomnite komada U Can’t Touch This od MC Hummer-ja? Jaz zelo dobro. In ko sem zadnjič videla tale znak sem se tako smejala, da sem mogla it nazaj ga slikat
Tnnn-nn-n…Tnnn-nn-n…Tnnn-nn-n…Tnnn-nn-n…

nedelja, 22. november 2009
Vse jih imamo. Tudi oni jih imajo. Vprašanje je le kdo jih izda več
O čem govorim? O vseh tistih zabavnih zgodbicah s katerimi smo do solza nasmejale najboljše prijateljice. O osvajalskih spodrsljajih. Tistem čudnem tipu iz lokala. Kako se je oni po nesreči zaklenil ven, ker je med odhajanjem govoril z nami po telefonu. Ali kako sta se spoznala – ko je prisegla, da res ni njen tip moškega. O tem, da mu je izgubila psa. Da tistih bolj “sočnih” dogodivščin ne omenjam. Seveda jih imamo vsi. Vsi tako ali drugače preživimo “študentska leta” (tudi tisti, ki sploh ne redo študirat). ;D
In potem se umirimo. Najdemo partnerja. Smo srečne. Vsaj večino časa
Ženske pač stalno želimo kaj spremeniti. No, to lahko napišem lepše….tako bolj za moško publiko: “Ženske smo nagnjene k popolnosti in iz vsakega moškega želimo narediti vladarja sveta.” (O nesporazumin in prepirih zaradi različnih pogledov na našo “pomoč” zdaj ne bom pisala). Kje sem že ostala??? Aha! Imamo moškega in smo srečne.

Sprehajamo se po Mariboru (ali kateri kraj vam že pač pade na pamet) in se spomnimo na eno zelo smešno dogodivščino. Pri sebi se malo zahihitamo. Ampak (očitno) toliko na glas, da nas tudi partner sliši in zasliši čemu tak skrivnosten nasmešek. Moja reakcija vam je itak že jasna, toliko me že poznate. V pol smehu povem zgodbo kako me je oni osvajal in po nesreči pahnil z meter visoke ograje, da sem kraljevsko telebnila na hrbet. Jasno, da nisem imela tam kaj iskati, ampak včasih me zagrabi počet neumnosti. Zgodilo se mi ni nič. In ko sem zagledala nad sabo prestrašen obraz (takšen kot bi bila merva ali bi me pol manjkalo) me je zvilo od smeha. In to je eden tistih neumestnih trenutkov, ki se jih spomniš. So ti večno smešni. Težava pa nastane, če so smešni samo tebi
In te po končani anekdoti partner samo nemo gleda. Huh. Neprijetno.

Saj bi vas vprašala koliko in kaj poveste ve. Pa mi je že v naprej jasno, da na to objavo ne bo komentarjev
Tudi moj “dogodek” je izmišljen. Me pa vseeno zanima koliko upate zaupati….jaz nikoli ne vem kje je zdrava meja in včasih povem preveč. Pa saj to se pričakuje od ljudi, ki javno pišejo svoj dnevnik mar ne?!?

četrtek, 29. oktober 2009

i hope you hang yourself with your H&M scarf
While jacking off listening to Mozart
You bitch and moan about LA
Wishing you were in the rain reading Hemingway
You don’t eat meat
And drive electrical cars
You’re so indie rock it’s almost an art
You need SPF 45 just to stay alive
You’re so gay and you don’t even like boys
No you don’t even like
No you don’t even like
No you don’t even like boys
You’re so gay and you don’t even like boys
No you don’t even like
No you don’t even like
No you don’t even like…
You’re so sad maybe you should buy a happy meal
You’re so skinny you should really Super Size the deal
Secretly you’re so amused
That nobody understands you
I’m so mean cause I cannot get you outta your head
I’m so angry cause you’d rather MySpace instead
I can’t believe I fell in love with someone that wears more makeup than…
You’re so gay and you don’t even like boys…..
You walk around like you’re oh so debonair
You pull em’ down and there’s really nothing there
I wish you would just be real with me
You’re so gay and you don’t even like boys…
No you don’t even like
No you don’t even like
No you don’t even like… PENIS
torek, 27. oktober 2009
Znani so izračuni na podlagi osebnih imen (ja, grozno je če starši dajo napačno ime), krajev, datuma/ure rojstva, ipd. Ampak na moje presenečenje sem zasledila (ker občasno pridno spremljam Twitter) tudi numerološki izračun telefonske številke. Temu sem se tako nasmejala, da sem mogla poskusiti. Kako, da ne saj imam dva telefona in dve številki, ki sem ju lahko sama izbrala
Da vam izdam skrivnost. Mislim, da sem dobro zadela. Obakrat!
Vsota moja službene telefonske številke je 1 in ta izraža kratke učinkovite pogovore. “Pod-številki” pa sta 4 in 8 kar je še gora resnosti, odgovornosti, dela in vse je samo posel in sklepanje poslov. Kaj naj rečem – odlična izbira
Privatno številko pa zaznamuje 5. In ta številka obožuje akcijo, spremembe, stalno prilagajanje, sporočanje sprememb (saj veste, da se za ta izračun izvedela na Twitterju), dogovarjanje. Tudi ena od “pod-številk” je 5, druga pa seveda 2, ki služi za sodelovanje, povezovanje IN posel.
Da številki sem dobro izbrala. Očitno sem deloholik, ki se težko sprosti in dela tudi, ko se zabava. Hm…če dobro pomislim, sta tudi telefona temu primerno…mogoče pa je kaj na tem? Sicer pa poskusite same in se nasmejte!!!!
P.S.: Če si je katera uspela iz tega izračunati mojo številko naj pokliče dobi nagrado; tiste, ki jo že imate…pa tako vedno kaj dobite, a ne ?!
sreda, 21. oktober 2009
Verjamem v naključja, v usodo, v male zelene vesoljčke in globokomorske pošasti. Lahko, da sem nora, lahko, da sem iluminat in vem več

Zagotovo pa ne verjamem v “pošto sreče”. V smeti letijo kuverte z napisom “Vi ste bili izžrebani” ali “Prevzemite nagrado 100.000€”. Podobno doleti vse anglčke, psičke, mucke, škrate…. v mailih, ki prispejo, da me osrečijo samo, če jih pošljem naprej. Sms-i v tem stilu so pa že preživeti. O-o. Ne niso! Sem ga prejela (večkrat):
“Drago vesolje. Zenska ki bere ta sms je lepa, na levelu, mocna in rada jo imam. Pomagaj ji da bo zivela svoje zivljenje na polno, varuj jo ko te bo potrebovala najbolj in ji daj vedeti, da ko bo s tabo bo vedno varna. No, zdaj si pa ti na vrsti. V 9 minutah te bo nekaj osrecilo ampak moras povedati 9 zenskam da jih imas rada z mano vred.
GO! RADA TE IMAM”

Torej ta sporočila ne delujejo samo pri meni!!! Ostali še verjamete. Ok. Sem kulturno odpisala. Zadnjič. Svojo srečo bom skušala najti na drugačen način. Z dejanji. Z dejanji, ki so več kot nekaj klikov
Vso srečo, pa vse najboljše!!!
ponedeljek, 19. oktober 2009
Končno malo spremembe na mojem dedku BB8800.
So kar dobri na RIM, da jim uspe aplikacije prilagodit vsem BB uporabnikom. Novi FB je zelo všečen, mislim, da ga bom na spletu obiskovala samo še zaradi kakšne igrice, ki je ne bom omenjala
Poleg teh bombončkov si lahko tudi ogledate svoj profil. No, na to temo je bilo že dosti napisanega.
Jaz vam nadgradnjo samo priporočam
Skok na: m.facebook.com ali blackberry.com/facebook ali pa najlažja: v obstoječi aplikaciji /1.6/ izberite med možnostmi “preverjanje verzije FB app” in aparat vas bo sam napotil na posladke
Veliko veselja ob uporabi!!!

nedelja, 18. oktober 2009
Ne, ne…naj vas razočaram. Ne spremljam tragokomedije na televiziji
Zato pa sama zelo pozorno opazujem svoje njive, živali in drevesca. Ja, za vse je treba poskrbet, KER se splača
O čem blebetam?! FarmVille seveda!!!!
Ampak pridelke je treba zelo skrbno pobirati kot tudi nagrade. S to igrico sem začela bolj po naključju (ker je prijatelj izjavil, da je obsedla njegovo mamo) in iz radovednosti. Ker res ne maram računalniških igric. In zakaj se igram? Hm…všeč mi je, ker lahko obiskujem tudi kmetije drugih, jim pošiljam darila in ker imam kup živalic. Sem še daleč od ranča konjev, a morda uspe. Pa nekako sem obsedla s tem še dragega. Se mi zdi, da tekmujeva kdo bo večji kmet
Pa tako so se mi zdeli smešni ljudje, ki so stalno klikali Travian. Zdaj jih znam razumet
Samo igrico so mogli izzumit, ki ima luštne živalice. Na srečo je igrica v Flashu in je ne morem igrat z mobilnikoma. Fjuuu. No, nisem še tako daleč, da bi imela abstinenčno krizo brez tega klikanja, mi pa “požre” kar kakno slabo uro na dan….bo zdaj manj, ko imam že mehanizacijo
Me prav zanima koliko časa me bo še držalo to preprosto klikanje. Izkušnje kdo?!? Ah, se bom pustila presenetit.
sreda, 14. oktober 2009
Imam dneve, ko sem nerodna. Res nerodna. Zaletim se v vsak vogal, strgam najmočnejšo zapestnico in pomažem s paradižnikom rumeno jopo.
Danes. Danes sem napadla svoje najljubše. Telefončka in računalnik so imeli vodni test. V bistvu je bil zeleni čaj
Na srečo nesladkan in s sobno temperaturo. Toliko o tem kako uspešno delam več stvari hkrati, a?!
En preprost, a NAPAČEN gib in ogromna skodelica čaja se je polila po telefonih in laptopu (največ po mizi). Jej
Sodelavec je takoj skočil s stola in reševal Blackberry, ko je mene skrbelo za Nokio. Prioritete pač
Nazadnje se je odmočil še računalnik.
Po “obešanju” stvari sem obrisala mizo, tla, koš za smeti, žige, kulije, …nikoli praj nisem opazila koliko stvari imam na mizi.
Nokia up & running
Računalnik suh kot poper. Blackberry…huh. Seveda razstavljen (dobro, da je imel en sodelavec orodje kar na mizi) po nepotrebnem – ampak je bilo fino.
Ja, ja, sem ga tudi sestavila nazaj. In zdaj dela. Malce bolj je samosvoj in imel je malce oksiden vonj. Ups! Green tea happens

Kratko: vsi preživeli!!! Ampak, če boste kdaj polile računalnik/telefon:
Moj potop ni bil fatalen in je bilo bolj škropljenje, a sem se naučila, da od sedaj naprej kupujem vodoodporne etuije in aparate. Pač sem ene dni neroda – da sem pred 15 minutami s stolom podrgnila ob mizo in jo zlomila pa ne bom razlagala
Nočko :*