Vaša parada na spletu…ne smete je zamuditi. Prikrade nasmešek na obraz. Pa še vsi Twittwer Follower-ji se očitno zabavajo. Samo vpišite svoje Twitter ime v IS Parade (http://isparade.jp/). Naj se žur prične 
(hvala grega_c)
Posts Tagged ‘prijatelji’
-
IS Parade – tvoj tviter žur :P
0 -
Ko družabnost zamre
Sem družabna. Ampak sem velikokrat rada tudi sama. In za slednje sem imela zadnji mesec (in kakšen dan več) obilo priložnosti. Na začetku sem seveda izkoristila vsak urico za “svoje opravke”. V bistvu nič posebnega. Čas zame pomeni čas, ko končno naredim kar sem že dolgo odlagala. Nekaj primerov: ureditev koledarjev, šivanje “odpadlih gumbov”, zlaganje dokumentov, brisanje prahu z rož, dodajanje aplikacij na mobilnik, branje knjig, premikanje pohištva, … In v obdobju dobrega meseca mi je vse to tudi uspelo.
Težava je le, da sem si najprej prisvajala urice, potem ure, zdaj si že dni. Čisto potuhnjeno sem zlezla sama vase (ali kako bi se temu reklo). Odvadila sem se poklicati nazaj, nisem takoj odpisala na maile/smse, sama nisem klicala okrog. Lahko bi rekla, da sem svojo prisilno biti-doma-in-mirovati nadgradila z skriti-se-pred-okolico.
In vem, da to moje stanje ni ostalo neopaženo, ker dobivam sporočila v stilu “a ti še živiš”, “težje te je dobit na telefon kot takrat, ko delaš”, “kaj nič ne pokličeš, če imaš čas”…
Ok. Imam čas. Porabim čas. Dolgčas mi ni. Vsak dan si zastavim cel kup nalog, ki jih tudi opravim. Seveda vas nisem pozabila. In končno: živa
Odvadila sem se komunicirat. Načeloma sem jaz tista, ki je klicala, vabila, zganjala ljudi skupaj. Zdaj mi tega ni za početi. Ne da se mi zabavat. In kaj bomo zdaj?
No, za začetek me veseli, da mojo odsotnost občutite.
Hehehehe. Saj se bom vrnila…se mi zdi. Zdaj je pač obdobje, ko nekje vsaj 22 ur na dan niti ne odprem ust (pa upoštevajmo, da še jem in pijem) Hm…dobro, da imamo računalnike, a? 
Pozdrav iz toplega kotička :*
P.S.: Hvala za vso ponujeno pomoč.
-
Uporaba Facebook-a in podobnih
Nekako se mi zdi, da so se Facebook, Twitter, MySpace in podobni razširili na večino populacije. Seveda nisem izjema. FB in TW me lahko spremlajat povsod, ker sta že integrirana v vse telefončke, ki jih premorem. In widgeti omogočajo, da kar na osnovnem ekranu spremlam kaj se kdaj komu dogaja. NORO. Novice so novice samo kakšnih 5 minut…potem si že ne zaslužijo več tega imena. Časopisa nisem prebirala že od…ne spomnim se ga več. Drvimo iz dneva v dan in včeraj je pozabljen takoj, ko nastopi danes
Vse te socialne mreže nas nekako povezujejo. Spoznavamo nove ljudi (večinoma virtualno), obijamo stara prijateljstva, iščemo primernega partnerja, se združujemo za skupno doseganje ciljev, … poleg tega je še veliko samo-promocije, vohunjenja, reklamiranja,… Pa saj veste: zagotovo ste gor
Preteklo poletje so vsi pisali o tipih “facebook-ovcev”. Od tisti, ki imajo nad 1000 prijateljev, do trakih, ki morajo vsak korak izdati, spet tistih, ki obsedeno rešujejo kvize… Priznam, da se sama še nisem našla v nobeni od teh skupin, ker imam vsak dan drugačen odnos do Facebooka ali Twitterja.
Imam dan, ko petkrat posodobim status…in teden, ko sem brez. Imam večer, ko se odločim, da sem “zabavna” in vsem prijateljem napišem kakšno neumnost. So tečna ponedeljkova jutra, ko tečnobo delim z ostalimi. In vsak 2-3 dan dodam povezavo z bloga. Včasih samo opazujem – gledam slikce kaj počnete, koliko domačih živali imate in koliko je zrastel vaš malček. Nikoli ne preverim katere oddaje gledate ali kdo so vaši prijatelji, zanimivi so mi le skupni prijatelji. Vse ljudi, ki jih ne poznam sem zbrisala – to ni -P- od prijatela (sorry Brad Pitt ;D). Kadar s kom sočustvujem raje pošljem sms/mail. Kadar imam preveč za napisati dam na blog
Pri Twittwerju je zgodba malce drugačna. Tam je samo tukaj in zdaj. Imam dneve, ko besno čivkam iz vseh medijev in prebiram novičke. In dan, ko pozabim da obstaja. Poleg tega ja tam zelo malo mojih prijateljev. Spremljam pa ljudi in oddaje, ki se mi zdijo zanimivi. Tako nekako. In povezan je z blogom, da veste zakaj tisti dan ni objave 
To so moji načini uporabe. Zdaj me pa spredalčkajte
No, nekaj pa velja – Facebooka, Twitterja,… NE jemljem resno. Od prijateljic in prijateljev imam naslove in telefonske številke. Z njimi se dobim in jih zafrkavam ter razvajam v živo Takšna pač sem dobra in slaba Kar priznajte: takšno me imate radi
-
Javno opravičilo ;)
Se opravičujem vsem levom in devicam. Da, stavek je pravilno napisan! Mislim na slavljence v avgustu, ki sem jim neslavno pozabila čestitat na njihov rojstni dan. Se kesam, bo naslednje leto bolj pozorna. Sploh pa…česa se pa veselimo, samo starejši ste
JOKE!
-
Življenje danes
Spet so tisti dnevi, ko vreme ni kot bi moralo biti. Ko smo vsi rahlo nataknjeni (pa ne na tisti dober način) in razdražljivi. Predvsem pa zamišljeni. Povsod vidimo probleme. No, nekateri imajo dejanski problem…ki pa se spet drugim zdi malenkosten. Prijatelj, ki je izgubil službo je potrt, a preneha jamrati v trenutku, ko izve, da je znanka izgubila moža. Razočarana je nad življenjem. Zgodila se ji je krivica. A sama uvidi, da se dogaja še večja krivica bivšemu kolegu s faksa, ki se bojuje z neustavljivo boleznijo otroka. Brez upanja na zmago. In še je podobnih zgodb. Povsod okrog mene.
Sama trpim za »stalno moram nekaj počet« sindromom in včasih se mi zdi, da življenje ob tem drvi mimo mene. Jaz pa samo diham, delam in spim. Aha…in jem nezdravo hrano
Včasih sem šla domov, da bi imela tišino in mir. Sedaj je bila kak teden (in to je za selitve malo, a ni še konec), da sem komaj čakala službo. Yes; lahko sedim 3ure skupaj, če le ne bom preveč spila
Zaj* obdobje je. Za večino. Ne vem ali je naša generacija prišla v takšna leta, da imamo kup problemov in vsega preveč. Ali pa je nekaj narobe z našim načinom življenja. Po moje drugo. Nekaj smo uničili. Predvsem sami sebe in odnose med seboj.
In potem pravim, da sem tečna od preobremenjenosti. Kar se bo dogajalo še vse poletje. Potem bom jeseni tečna, ker sem zamudila poletje. In pozimi, ker je zima,… seveda samo izgovor! To pa nekaj ni prav. Po naravi nisem tečna (ok, vidim tvoj fris poln nestrinjanja
).In seveda sem na najslabšem jaz. Pa partner, ki me »mora« prenašat. Zjutraj miganje, delo, opravki, čiščenje, pospravljanje, pomivanje, trgovina, športanje, 10 nujnih klicev, obligatoren obisk-snidenje,… če imam čas še jest. In potem sem vsesplošno tečna. Tisto tečna, ko se mi ne da več govorit, razlagat niti pokimat. Samo sem. In se mi zdi, da sem za vse sama. Da samo divjam ves dan. In vse je negativno. Mrak na oči.
To pa ni dobro ne zame, ne za zvezo. Resnično življenje zna bit naporno. In največja čarovnija je obdržati zadovoljivo zvezo ob vsakdanjiku. Takrat se vidi ali bo ali ne.
In zato se trudi ne gledat na stvari, ki bi jih želela imeti boljše ali drugače urejene. Ker bo druga stran začela delati isto! Posledico tega si predstavljam. Včasih je treba malo čez prste pogledat in je bolje za vse. Tako ugotoviš, da imaš vse. Tudi napačen način življenja in dojemanja stvari.
Na začetku objave sem naštevala probleme, ki to so. Večina si jih pa dela(mo) sami. Prepiramo se zaradi neumnih materialnih stvari (pa ne mislim na denar ipd). Obremenjuje nas, če ni pospravljeno, če ni počiščeno, ko so obiski, če kdaj kaj ni zlikano, če avto ni opran, pa da ključi niso na pravem mestu, da je gsm padel v vodo, … to so razlogi za prepire! Ali pa da preveč kupuje, da ne kuha/lika, da je preveč na telefonu/računalniku,… prav ne damo si miru!
A ne bi bilo fino se ne obremenjevat s temi neumnostmi in si na njihovi osnovi gradit »problemov«? A ni bolje imeti razmetano in obisk kot pa biti brez obiska? In je res vredno plačati ceno večjega avtomobila z manj preživetega časa z otrokom?
Hočemo vse in vedno več. Ob tem pa se tolažimo, da bomo stike z ljudmi obdržali preko računalnika…na Facebooku, Twitterju, hi5,…
Preveč smo neumni. Vseeno mi je kaj si boste mislile, ko pridete na obisk in ne bo pospravljeno. Izbrala sem se imet rada ;D In upam, da se me ta izbira drži čim dalj
-
Case Of The Fake People (TLC)
I thought that I knew about ‘em
Thought that they would never do me wrong
Well well they smile in your face
When all the time they wanna take your place
Them backstabbers
Same old scene that
You’ve seen for so long
Always want to be around you
But as jealous as they come
Well don’t want you to win that race
‘Cause if you do it’s gonna lessen their space
That’s when I decide to sayGoodbye, goodbye
To all the fake people in my life
I never wanted you around me
So be on your way now
You better think twice
Before you let people in your life
Because when you put down
No one is around you
You got a case of the fake people
A case of the fake people!
-
Zahvalni dan prijateljicam in prijateljem
Načeloma ne maram, če se me ne upošteva. Ok. Sploh ne maram, če se me ne upošteva. Mislim na stvari, ki se tičejo mene in na katere se mi zdi (kot se je dokazalo), da imam vpliv.
Spet sem dan starejša…Ok. Okroglo leto. Nisem pametnejša, nisem lepša, nisem bolj samozavestna…na sploh nič novega razen, da sem zaposlena in odcepljena od maminega krila.
Sem pa bogatejša. Ne, za denar ampak za nekaj veliko boljšega. Bogatejša sem za spoznanje. Da imam okrog sebe prekrasne ljudi, ki me imajo radi in me cenijo (ok, ne upoštevajo me vedno, a to bo druga zgodba).
In zaradi teh ljudi…no, VAS… je bil moj dan prečudovit. Vesela sem, da imam prijatelje, ki se spomnijo name, čeprav se nismo videli že celo večnost, ali so se odselili zelo daleč, ali smo tako zelo spremenili svoje načine življenja, da se ne vidimo več toliko, ali smo si ustvarili razdaljo zaradi neumnih prepirov, ali tisti ki se ne uspejo odtrgati od dela in seveda tisti, ki me že kakšno desetletje spremljajo me bodrijo, če sem žalostna in se veselijo z menoj. Obožujem svoje prijatelje!!!
Rada bi vam vsem rekla HVALA, da lahko delim z vami kanček svojega bivanja. Tako ali drugače. Ne želim vas vseh imenovati, a vem, da se najdete (A., babi., B., B., D., E., J., K., M., M., mum, P., S., S., S., T., T., T., U., U., Ž.). Hvala prekrasnim sodelavcem (vaši podatki so itak na netu).
. Hvala vsem “sorodnikom”. Hvala vsem.Čudovit dan je bil. In poskrbeli ste, da si ga zapomnim…na zelo praktične načine.
Bila je velika, a tako dobra, da je ni več. Lažem drobcen konček je še v hladilniku za po večernem hribolazenju. Jah, moram testirat nove pohodne čevlje 
Hvala za vse zeleno! In za rožice
Bom res pazila, da bodo lepšale čim več mojih dni.
Najbolj me je nasmejalo (in zaskrbelo) spodnje darilo. Fantje, men bodo izpit vzeli
Bilo je še kup prikupnih sporočil. Najbolj izvirno je bilo tisto; da v sms-u ni prostora in da mi bo čestitano v živo, ker je voščilo na treh straneh. Najljubše pa, da sem starejša le na papirju, po videzu pa enaka kot par let nazaj. Najbolj ljubeče pa… no, saj veste
LoLHvala za vse poljubčke. Ene ste bile res radodarne….ampak ste vezane! Think of that! Razen, če vsi postanemo malo bolj družabni
Bi bilo treba fante vprašat Joke! Raje ne, ker bi bili takoj za…potem bi pa imele težave Upam, da vam vse to dobro lahko kdaj povrnem! :* :* :*
-
Šolske klopi
Zdaj, ko si sončni dnevi sledijo in sonce kasneje zahaja imam končno čas za eno svojih najljubših opravil. Sprehajanje po mestnem jedru. Seveda počnem več kot to! Imam kup nujnih opravkov. Na primer: kupiti vanilij sladkor, če bom slučajno kaj pekla.
In tako srečuješ veliko znanih ljudi. Najbolj zanimivo pa je srečati tiste, ki so se ti vtisnili v spomin v otroštvu. In tako po dolgih letih srečate »blokovske« prijateljice, sošolke iz paralelke, prestrašene sošolce, brate tabornega ognja, prve simpatije, … Vse tiste, ki so na nek način polepšali tvoje otroštvo.
Seveda se ustaviš za trenutek in si izmenjaš nekaj besed. Veliko premalo. Ob teh priložnostih so vse besede premalo.
In vsi so tako drugačni. Uspešni vsak na svoj način. Ene pričakujejo že drugega otroka, eni še veselo sprehajajo prvega. Eni še vedno vztrajajo pri izobraževanju, drugi se potijo ob diplomi. Ene so karieristke z velikimi avtomobili. Eni uspešno sprehajajo svoje kužke. Vse kar se mi je zdelo, da se je v otroštvu končalo se je nadaljevalo. Ampak brez mene. In res rada bi si vzela čas za vse te zgodbe! Morda mi do nekaterih uspe prit (zaradi interneta, telefona, soseske – veliko jih živi v moji bližini). In nekatera prijateljstva še vedno vestno ohranjam in ne pozabim vseh dobrih stvari, ki smo jih doživeli.
Za vas, ki vas nikoli več ne srečam: zapomnila si bom tisti tvoj jok ob padcu, to da smo držale skupaj pred toršico, tvoj simpatičen nasmeh, vse zabavne igrice okrog bloka, kako smešno pričesko si imela in seveda tebe! Tebe na pozabim.
Za tiste, ki jih še kdaj vidim, pa čeprav le na Facebooku ali čem podobnem: ostanite zabavni kot vas poznam iz otroštva, samosvoji, uspešni, igrivi in seveda ..tako zelo lepo posebni!
