Ne sodim meseca po prvem tednu…ga pa po dveh 
Toliko nevšečnosti kot jih je bilo že letos…joj
Enim nam nagaja zdravje in nas slili k mirovanju (kaj mi hujšega kot to), drugi letijo s ceste, tretje napadajo migrene, četrti morajo spremljati štirinožce na operacije, peti izgubijo ključe, šestim po enem dnevu crkne telefon,… ni da ni.
In potem se sprašujem zakaj? Smo naredili toliko slabega? Ali pomeni slab začetek le dober konec??? Upam, da bo to to! Zase in za vse ostale 
Avtomobila, se razume. Hrano že lahko vržem v takšno ali drugačno pečico ali jo namočim v toplo vodo. Ni idealna (zdrava) rešitev, deluje pa. To, da nisem ljubiteljica zime že veste (naj bo v hribih za smučarje, borderje, tekače,…). Naj vam zaupam še en razlog.
Ker je treba zjutraj še bolj zgodaj vstajati En sam pogled skozi okno je dovolj. Jupi. Trava je bela. Slana je tudi na avtu. Huh. Me kar mine in bi šla najraje oblečena nazaj spat.
Pametne rešitve za odmrzovanje še nisem ugotovila, poskusila pa sem že:
Ok, res je bilo kanček pod ničlo in avto ne-pokrit. Veselo prešpricam cel avto, vklopim gretje stekel in speljem. Po 300 metrih že nisem več videla iz avta. Po 500 metrih sem zavila v uličico, skočila ven in besno praskala. Potem še čakala, da so se segrela stekla in naprej…15 minMoja praksa sedaj je: prevleka + strganje z rokavico + vklopljeno gretje. Ta postopek mi vzame 10 minut. 
LEPO PROSIM za nasvete kako hitreje odmrznit avto v zgodnih jutranjih urah, ko res vsaka minutka šteje 
Drage moje prijateljice, znanke, še neznanke,…in ostalo kar je ženskega. Nehajte se toliko obremenjevat svojim videzom in rajši uživajte življenje. Klišejsko, vem. Ampak, prehitro bo mimo za vso to iskanje, delanje in odpravljanje napak.
Aja, 10% jih ima pač rajši moške )
Pozdravčke od z barvnimi kombinacijami obsedene ljubiteljice torbic in zbirateljice mobitelov ;D Kaj hočemo, popolnosti ni.
O tej zahrbtni bolezni sem razmišljala vsaj polovico poletja, ko sem si (verjetno zaradi nepravilnega plavanja) pretegnila vez pri pazduhi (ne znam bolj natančno opisat tega dela telesa-se posipam s pepelom). In potem sem imela obdobja depresije, raziskovanja sestavin deodoranta, brskanja po spletu, otipavanja, zasliševanja prijateljic, raziskovanja ostalih bezgavk,…dokler se ni vse umirilo. In sem malce pozabila na to zadevo, na ultrazvok, ki sem si ga obljubila in obisk ginekologa… Sej nima smisla (sem bila pametna).
In ta vikend sem kupila Evo, ki ima priloženo roza pentljo. Včeraj sem dobila Avon katalog, ki ima kup izdelkov z roza pentljo. Pa me je spet spreletelo.
In spet bi šla v akcijo raziskovanja. Seveda imam nekje v ozadju strah “in če kaj najdejo”, ampak bolje zdaj kot takrat, ko bo prepozno! In jasno mi je, da starost pri tem ni pomembna.
Zdaj me mora samo še nekaj brcniti do klica. Jah, si bom dala kar opomnik v koledar
Ženskice moje drage, cenite se in tudi same pomislite kdaj na to bolezen. Če že same “pozabite” naj vas pa dragec redno tipa v vseh možnih položajih. In ne, nisem pokvarjena – tako je treba; roko gor, roko dol, roko naprej,…. Try to have fun
Kadar sem v avtu imam čas razmišljat (pisanje smsov, klicanje mi pač ne gre, ker vedno mislim na to kako mi bo pred avto skočila srna/maček/otrok) in danes sem se zagledala v lepo rumeno polno luno. Bil je nenavaden ponedeljek. Veliko preveč zgovorna sem za ponedeljek Kar pa ni nujno slabo….pa pustimo
Razmišljala sem zakaj pišem blog. Razmišljala sem zakaj vsi blogerji pišemo. Zakaj Had napiše popolnoma vse kar ga razjezi, zakaj Eva objavi vsako slikco od sina (ki ima celo svoj blog), zakaj M objavlja svoje čudovite trenutke ujete v objektiv, zakaj Špela deli z nami izvirne ideje za okrasitev doma, pa Mateja neznane kotičke in krivice, ki se dogajajo….lahko bi še in še naštevala. Do jutra. A sumim, da vsaj približno vem (če ne upoštevam kar ima vsak napisano na svojem blogu).
In zaradi vsega tega smo lahko močnejši ljudje. Lažje gremo skozi življenske “krizice”, ker znamo biti samosvoji. Ne odzivamo se s paniko. Za nas je vse majhna zgodbica, ki jo bo prekrila že naslednja objava.In vse kritike nam pomagajo lažje preživeti tiste res neprijetne resne stvari.
Ko sem bila mlajša sem pisala dnevnik v zvezek…danes ga na strežnik. Pa ni bistvene razlike. Še vedno mi pomaga ohranjati spomine in mi prikrade smehljaj na usta, ko berem kaj za nazaj…In včasih…včasih se sploh ne spoznam več. Pa vendar sem prepričana, da se še vedno ista Manuela Ampak še vedno v večini stvari lahko najdem nekaj dobrega
Da, imam težave. V glavi Ne, nisem (potrjeno) nora Me pa včasih prime migrenski glavobol ali migrena. In ker so ti napadi kar dolgi se takrat more razpoloženje zelo hitro spreminja. Iz pobesnele ranjene tigrice se spremenim v komaj rojenega mačjega mladička, ki samo spi. In je Jest je treba (če mi le ni slabo).
In hvala vsem, ki mi pomagate z nasveti. Najbolj hvala tistim, ki me v takih trenutkih/urah prenašate
Ponovno sem dobila nasvet. Naj se izogibam kavi (no problemo) in čokoladi (ha???). Seveda pri meni slednje ne gre. Ampak, ker sem že toliko stvari preizkusila… Hm. Lahko ne jem nezdravih ogljikovih hidratov (bomboni, čokolada), ki mi denimo povzročajo migrene, a tako spremenim stopnjo sladkorja v krvi. Ki je pri meni precej vpliva na razpoloženje v glavi. Prevedeno: ko se mi zdi, da sem lačna me začne bolet glava itd…Ampak dolgoročno bi se verjetno kdaj izšlo.
Za popoln učinek bi morda morala upoštevati vse nasvete?!
Groza bi se bilo odpovedati vsem sladkarijam, mlečnim izdelkom, predelanemu mesu (bajbaj pršut), slanim prigrizkom (nič več prestic), pšenici in rži, jajcam, pomarančam, večini tablet (ene nam res pridejo prav), hrupu (pa bi šlo veselje do avta), tistim nekaj kozarčkom alkohola na leto, žvečilnim gumijem, soncu, cigaretnemu dimu (pa-pa prijatelji, ki kadite)…a recimo, da bi to šlo.
Imam pa problem se izognit stresu (nekam bi se mogla zapret pred vsem), pomanjkanju spanja, hormonskim spremembam: menstruaciji (sprememba spola?), menopavzi (edina varianta je, da je ne dočakam ), nosečnosti (ha-ha dobra), neprestanemu gledanju v ekran (tudi če grem za medicinsko sestro ne pomaga) in vremenskim spremembam (samo, če bi bila Storm). Huh! En zaprt laboratorij z umetnim ozračjem in skoraj sterilnim okoljem z nič stresa ter v pol temi.
In ko bi se izognila že vsem mogočim in nemogočim faktorjem bi dobila migreno od pomanjkanja Zakaj se migrena pojavi ne vedo. Torej imam neznano sistemsko napako. Hroščka Novejše programske opreme pa ne gre naložit. Me veseli, da ni preveč pogosta.
Naj mi bo v tolažbo, da so hude migrene so mučile veliko slavnih ljudi, kot so Julij Cezar, Allan Edgar Poe, Lev Nikolajevič Tolstoj, Frédéric Chopin, Peter Iljič Čajkovski, Madamme de Pompadour, Karl Marx, Alfred Nobel, Friedrich Nietzsche, Thomas Jefferson, Sigmund Freud … Čudna tolažba.
In kaj sedaj? Najprej se odpovem cigaretnemu dimu! ;D Pa tudi jamranju zaradi migrene, da vam prihranim nekaj Google-anja za rešitvijo. Sem se navadila na takšna stanja in če ni res res res res hudo delujem popolnoma normalno: delam, športam, hodim okoli…edino malce počasneje.
Spet so tisti dnevi, ko vreme ni kot bi moralo biti. Ko smo vsi rahlo nataknjeni (pa ne na tisti dober način) in razdražljivi. Predvsem pa zamišljeni. Povsod vidimo probleme. No, nekateri imajo dejanski problem…ki pa se spet drugim zdi malenkosten. Prijatelj, ki je izgubil službo je potrt, a preneha jamrati v trenutku, ko izve, da je znanka izgubila moža. Razočarana je nad življenjem. Zgodila se ji je krivica. A sama uvidi, da se dogaja še večja krivica bivšemu kolegu s faksa, ki se bojuje z neustavljivo boleznijo otroka. Brez upanja na zmago. In še je podobnih zgodb. Povsod okrog mene.
Sama trpim za »stalno moram nekaj počet« sindromom in včasih se mi zdi, da življenje ob tem drvi mimo mene. Jaz pa samo diham, delam in spim. Aha…in jem nezdravo hrano
Včasih sem šla domov, da bi imela tišino in mir. Sedaj je bila kak teden (in to je za selitve malo, a ni še konec), da sem komaj čakala službo. Yes; lahko sedim 3ure skupaj, če le ne bom preveč spila
Zaj* obdobje je. Za večino. Ne vem ali je naša generacija prišla v takšna leta, da imamo kup problemov in vsega preveč. Ali pa je nekaj narobe z našim načinom življenja. Po moje drugo. Nekaj smo uničili. Predvsem sami sebe in odnose med seboj.
In potem pravim, da sem tečna od preobremenjenosti. Kar se bo dogajalo še vse poletje. Potem bom jeseni tečna, ker sem zamudila poletje. In pozimi, ker je zima,… seveda samo izgovor! To pa nekaj ni prav. Po naravi nisem tečna (ok, vidim tvoj fris poln nestrinjanja ).
In seveda sem na najslabšem jaz. Pa partner, ki me »mora« prenašat. Zjutraj miganje, delo, opravki, čiščenje, pospravljanje, pomivanje, trgovina, športanje, 10 nujnih klicev, obligatoren obisk-snidenje,… če imam čas še jest. In potem sem vsesplošno tečna. Tisto tečna, ko se mi ne da več govorit, razlagat niti pokimat. Samo sem. In se mi zdi, da sem za vse sama. Da samo divjam ves dan. In vse je negativno. Mrak na oči.
To pa ni dobro ne zame, ne za zvezo. Resnično življenje zna bit naporno. In največja čarovnija je obdržati zadovoljivo zvezo ob vsakdanjiku. Takrat se vidi ali bo ali ne.
In zato se trudi ne gledat na stvari, ki bi jih želela imeti boljše ali drugače urejene. Ker bo druga stran začela delati isto! Posledico tega si predstavljam. Včasih je treba malo čez prste pogledat in je bolje za vse. Tako ugotoviš, da imaš vse. Tudi napačen način življenja in dojemanja stvari.
Na začetku objave sem naštevala probleme, ki to so. Večina si jih pa dela(mo) sami. Prepiramo se zaradi neumnih materialnih stvari (pa ne mislim na denar ipd). Obremenjuje nas, če ni pospravljeno, če ni počiščeno, ko so obiski, če kdaj kaj ni zlikano, če avto ni opran, pa da ključi niso na pravem mestu, da je gsm padel v vodo, … to so razlogi za prepire! Ali pa da preveč kupuje, da ne kuha/lika, da je preveč na telefonu/računalniku,… prav ne damo si miru!
A ne bi bilo fino se ne obremenjevat s temi neumnostmi in si na njihovi osnovi gradit »problemov«? A ni bolje imeti razmetano in obisk kot pa biti brez obiska? In je res vredno plačati ceno večjega avtomobila z manj preživetega časa z otrokom?
Hočemo vse in vedno več. Ob tem pa se tolažimo, da bomo stike z ljudmi obdržali preko računalnika…na Facebooku, Twitterju, hi5,…
Preveč smo neumni. Vseeno mi je kaj si boste mislile, ko pridete na obisk in ne bo pospravljeno. Izbrala sem se imet rada ;D In upam, da se me ta izbira drži čim dalj
Ne poznam nikogar, ki si ne bi želel višje plače. Ki se pozna le prvi mesec, ker takoj začneš kupovati dražje stvari, več stvari,… In kako priti do nje?
Nimam pojma. Nisem še tam Ko pa enkrat bom…
Zagotovo pa ne bom jokala, da nimam denarja za večji avto (ali pa ) ali boljši gsm. Niti ne bom grozila z odpovedjo…itak delam pri najboljši firmi ;D
In ko je vsepovsod praznično vzdušje ti pa si sam in zdolgočasen? In razmišljaš o novoletnih voščilih: SREČNO 2009.
In kaj nas dela srečne?! Dober mož, priden otrok, poslušen pes, uspeh v službi, dobri odnosi s starši, plačane položnice, zdrava prehrana, dobr avto, najnovejši mobilnik, dobre cunjice,… In vse to lahko sami pri sebi vrednotimo za bolj ali manj srečno. Pa nas res to naredi srečne?
Ko razmišljam kaj me je osrečilo v preteklosti so bile to vedno neotipljive stvari. Veselje dedka in babice ob obisku, olajšanje ob zaključku študija, hvaležnost ob pomoči prijatelja, ljubezen do…hm…ljubljenih
In ja. Vedno bo nekje nekdo boljši, lepši, bogatejši, … primerjanje nas ne osreči. Raje vsak konec dneva pomislite na vse kar imate! In komu vse ste polepšali dan z dobrim dejanjem ali zgolj nasmeškom. Če to ne pomaga: vsak mesec naredite eno dobro dejanje: peljite ven sosedovega psa, pojdite v trgovino namesto babice, pustite napitnino, darujte kri, … Kratko: mislite na svoje vrline in ne na svoje slabosti.
Vsi vedno pišejo kako v dnevu pridobiti več časa, čemu se izogniti, … Kaj pa če imaš res depresiven dan in želiš, da se čim prej konča? In je to še nedelja??
Najprej je tu računalnik! Kdaj ste si nazadnje uredile profil na Facebook/MySpace itd? Obvezno storite to takoj. In kako vestne ste pri odgovarjanju na Cosmopolitan/Zadovoljna itd forum? Sami zaostanki, ki jih je potrebno izničiti.
Sledi zvesti spremljevalec iz otroštva: televizor. Nikar ne poglejte v naprej kaj je na sporedu: počakajte, nekaj se bo že prikazalo kar vas zanima. Če nimate televizorja v vseh sobah stanovanja si ga priklopite na mobilniku (in upajte, da je v kopalnici zadosti močen signal). Vsekakor naj bo televizor vsaj za zvočno podlago v stanovanju, če ste same. Pazite, da je daljinec vedno blizu.
Živalce potrebujejo nego. Zamenjajte vodo v akvariju, okopajte psa (pa čeprav je sosedov), nahranite kačo (pojdite same v lov za mišmi), prečešite mačko (najprej jo morete najti),…
Izobraževanje je dobro…poskusite s slikami. Prelistajte vse stare revije in preberite članke, ki so vam ta dan padli v oči. Mogoče bo kaj bolj jasno.
Idealno namesto gibanja je čiščenje. Pečica ni nikoli dovolj čista, pospravite hladilnik, rokujte se s sesalcem, umite okna in operite zavese. Pobrišite prah in prestavite vse rože in okraske na druga mesta.
Živahne pa pojdite na tek po bližnjih strminah, na fitnes premetavat uteži, lovit sosedove otroke (ki so vam spet poteptali rože na zelenici), na podaljšan sprehod s psom,…
Ko boste opravile vse našteto bo dneva konec. In vsak nov dan se začne popolno: od nas je odvisno kaj naredimo iz njega!
