Yogi Bear je bil car :)

sreda, 9. september 2009

YogiMalo heca….zgodba: včeraj sem se spravila na jogo. Zaradi zmernosti sem se za zajtrk izognila pilatesu, ker je eno pretegovanje na dan dovolj. Pa med službo en čaj s klepetom za kosilo (pa nek izgovor za koruzno pecivo). Po službi me je preganjal čas…in dragi na bližnji hrib. To je bila fajn malica. :) Tuš in glasbena (pač naglas radio, da me nekaj pomiri) dirka do termina za jogo.

Ob vstopu v dvorano so se mi zasvetile oči: vreče za boks, balonček, lutka. Yes! Aja, joga :P Sem potoček miru :)

Kick hard

Začetnemu sproščanju je sledilo nekaj vaj, ki jim je sledilo sproščanje. In to je ubilo hiperaktivčka v meni. Ne, nisem zaspala. Postalo mi je slabo. Bravo vsem jogistom, ki se jim ne začne vrtet po uri in pol premikanja z zaprtimi očmi. Meni to ne paše. Ko zaprem oči spim, načeloma. In pred nekaj leti sem že poskusila jogo, ki je bila malce bolj aktivna. Oči pa smo imeli zaprte le med začetnim/zaključnim sproščanjem.

Seveda je inštruktorico zaskrbelo, ko sem se ustavila; prijateljica mi je takoj podala DextroEnergy (cukr pomaga :D ). Sladkorni šok je pomagal (pa tudi to, da sem dalje vse počela z odprtimi očmi). Na koncu vadbe me je še inštruktorica povprašala, če se ok: “Ja (ko sem končno zbrcala vrečo), samo jest ni bilo časa in pred tem sem malce tekla. Sta me že prijateljici kregali.” Samo pogledala me je: “Aha, ne bom nič rekla.”

Zgleda, da je joga za ljudi, ki se znajo sprostit ali pa so nasploh bolj počasni :P Ali pa se vsaj pravilno prehranjujejo (to domačo nalogo sem dobila tudi jaz).

Yogi jeTorej naslednji teden…ne vem. Zagotovo pa bom izbrskala kdo vodi boks v tisti dvorani in ali je tudi za dekleta ;) Pač me sproščajo aktivnosti…hmmm. Čeprav, če je Yogi medvedku uspelo bo pa še meni :) Saj ima zato takšno ime, ne?!

Zaznamki: , , .

Kače, žabe, kuščarji

petek, 17. julij 2009

…bodo moji novi ljubljenčki. Ker me letos napadajo komarke! Grrr… In to takšne, ki so bile pod vplivim Černobiljske eksplozije :P

Po službi se odločim za hribolazenje pri 32 stopinjah. Po senčki, gozdu. Ja pa ja. Po prvih treh vzpetinah sem imela okrog sebe cel roj mrčesa. In to takšnega, ki pika. Najprej sem jih še pustila – naj jedo, saj je za vse dovolj. Po 10  pikih sem jih začela frcat stran, po petstotem poskusu pristanka in hranjenja sem jih že z živčnim nasmeškom morila.  Hudičevke male. Verjetno mi ni treba posebaj poudarjati, da sem dol grede tekla ;) Mir pred komarji, se mi je pa hrošč zaletel naravnost v desno oko. Joj. Bom mogla najt drug poletni šport :(

Sedaj sem videti kot pubertetnica z goro podkožnih mozoljev. Še dobro, da je večina pikov na hrbtu :P Ampak zmagovalka je pa tista, ki me je pičila v desno roko.

Posledice gozda

Naredila mi je pravo deformacijo (na sliki se slabo vidi), ki je videti kot zaprti zlom. Pa še nekaj ni vidno na sliki! To srbi!!!!! VOJNA komarkam! :P

Zaznamki: , , .

Lisca nad Sevnico

ponedeljek, 13. julij 2009

Razgled z Lisce

Še ena gora, ki je v tem vikendu nisem dosegla peš. Ja, ja,…bom drugič. Želo naporen vikend je bil in ne mislim na Pivo & cvetje :P

So 70's

Z Lisce je čudovit razgled. Ni pa kaj prida kar se ostalega tiče. Prijazna postrežba, a nimajo veliko za ponuditi. No, kavo ali čaj boste zagotovo dobili. Koča pa je ostale nekje v socializmu (se mi zdi).

Vremenska postaja

Je bilo pa izjemno zabavno žarčenje okrog tegale radarja. In da bi ugotovili kdaj deluje se je Simon spravil na net (en del teh krajev kjer JE signal), da bi videl kakšne slike prikazuje. Uber fun (da, posledive gledanja Bruna) ;) Fotka (beri: brni) na 10 minut…približno :)

Vreme bo!

Kar nisem se mogla nagledat teh belih zadevic. V živo je prav fascinantno. Hočeš se dotaknit in imet poleg nekoga, ki ti natakno pove kako in zakaj kaj dela. Ali me je pa privlačilo sevanje :P Hehehehehehehe ;)

Meterološki radar...v ozadju ;)Naj vam zaupam kakšno bo vreme v prihodnjih dneh? Pogledala sem v kroglo in mi je zaupala, da bo takšno kot je na zgornji sliki. Le lokacija mora bit prava.

Naslednjič se vidimo peš :)

Zaznamki: , , .

Gozdne prigode

sobota, 11. julij 2009

Sobotno jutro. Vse še spi. No, vsi še spijo! ;) Pa grem seveda športat sama. Na že dobro znani Anski vrh.

Ravno se zaženem, mp3 bobni po sluhovodu. Dvignem pogled in pred menoj stoji ameriški pitbull terier; brez lastnika, brez ovratnice. Dva neumna pogleda. Moj in njegov. Pa sva šla: no dol in jaz gor.

Pi naslednji klančini sem srečala parček, ki se je spravljal k “petelinjemu zajtrku”, čeprav bi ta dva na smrt bežala pred petelinom ;)

HroščkaMalo pod vrhom ga ponovno srečam. Zdaj sta pogleda drugačna. Njegov samozavesten, moj šokiran. Psov se ne bojim in moja prva misel ni bila – našel me je, da me napade! Ne moji misli sta bili: kako hudiča je bil lahko hitreje od mene tu ter ali je našel kakšno krajšo pot. Nisem vprašala na glas, ker mi itak ne bi odgovoril.

Pa sva šla. On navzdol proti Petričku, jaz na vrh Anskega. V slovo sem mu rekla le, ” še enkrat pa daš za pijačo!” Naglas. Da JE slišal. In seveda ga na poti navzdol nisem več srečala. Škrtica ;)

Samotar

Zaznamki: , , .

Top 5

sreda, 17. junij 2009

Ker me je nekaj dni bolel želodec in sem iskala vzrok na internetu (ne, ne – ni kriva prevelika količina od sonca pregretih češenj) sem našla nekaj zelo zanimivih stvari. In naj 5 je:

  • wellness kar doma, v službi ali tik pred spanjem. Kako? Preprosto! :)
  • čim več sadja in zelenjave v teh vročih dneh (le s češnjami ne pretiravati :P ), ker res koristijo organizmu
  • vedno več žensk srečujem, ki so izkoristile močne sončne žarke in so sedaj lepo poRdečele :/ To že ne more biti zdravo. Zagotovo ni vredno tvegati hudih bolezni zaradi odtenka bolj temne polti! Do barve se da priti počasi in bolj zdravo ;)
  • zgodaj zjutraj ali pozno zvečer sta edini obdobji za šport. Vmes je primerna zgolj blaga aktivnost. Meni odgovarja hoja po senčki (najraje v hrib)
  • počitek! Te discipline še ne obvladam, a se počasi uvajam…..predno me napade izgorelost s kronično utrujenostjo. Že pridno berem pred spanjem in se trudim sedeti med gledanjem TV.

Hodimoooo

Top 5

petek, 5. junij 2009

Ker vem, da se že ogledujete za kopalkami…in ker ste mnenja, da še niste dovolj popolne. Zato top 5 namigov za ta teden:

  • Klubi so spet IN – pojdite se naplesat (tudi, če le stojite ob baru boste porabile več kalorij kot če doma grickate čips pred TV).
  • Šoping je cenejši – zaradi slabe prodaje se večina podjetij odloča za popuste tudi do 40%. Idealen čas za nakupe pred razprodajami, ko je še vsega dovolj in ni gneče (se je tudi kasneje ne pričakuje). In ker smo izbirčne naredimo veliko kilometrov.
  • Humoristične nanizanke – jaz sem zadovoljna že s tistimi na nemških programih. Smeh je pol zdravja in krepi trebušne mišice; idealno za bikini ;)
  • Zelenjava z vrta za večerjo – pokuri dosti kalorij za presnovo, torej smo site in vzdržujemo težo…gremo nad bučke in zelje ;)
  • Zadrževanje na sončku – ne vem zakaj, a zagotovo je dobro za nekaj :) hmm…boljši videz v kopalkah :)

Ugoden nakup

Gremo na Skalco

ponedeljek, 18. maj 2009

Imam zelo dobro prijateljico, ki prav tako kot jaz rada lazi po strminah. V bistu radi hodiva. In tako si vedno deliva izkušnje kje je prijetno, kje naporno, kakšen je najin rekord, katera se bolj poti in katera dobi rdeča lička :)

In dolgo nazaj je predlagala Skalco nad Slovenskimi Konjicami. In ker je bila to nedeljo na prijetnem pikniku…je bil pohod na ta hrib kanček bolj avanturističen. “Ne da se zgrešit, parkirajta pod gradom, so naprej markacije,…” mi je razložila. In sva šla.

Konjice najdene. Grad opažen na levi strani (iz mariborske smeri). Strmina in makedamska pot proti gradu prevoženi. Zdaj pa akcija. Pričakovan enostaven in sproščujoč nedeljski sprehod. Dosti starejših pohodnikov, sprehajalci v kavbojkah, otroci, …vse je bilo prav.

Začetek strme potiMarkacije so bile redke, a tale je bila res opazna. Hmmm…stopničke, no prav pa gremo. No, ta naklon je ostal skoraj do vrha!!! To je STRMA pot na Skalco (sem izvedela na poti dol).

Kaj mi poje ptičicaMorda bi mogla biti že spodna tabla zadosten namig, da gre za malce zahtevnejšo pot, če že nisem dojela tega med spoihanjem in skakljenjem po koreninah (skoraj po vseh štirih).

Sem ter tja

Gams pot

In potem končno prideš na vrh kjer je manjši “podest” s klopmi in ogrado: razgled nad vsemi Slovenskimi Konjicami!

SK

Ista pot navzdol je veliko bolj naporna. Drsi, korenine se zapletajo, kolena želijo pobegniti. In fino je videti stopničke:

Rešeno levo koleno :)Po še vedno razgretem ozračju od popoldanskega sonca je bil obvezen še ogled gradu in njegove okolice. Priznam: zelo lepe ruševine :D

Grad Konjice

Ob obzidju

pogled na "jaso"

Skozi mrežo

Le zakaj so ta vrata? IZHOD!

Nasvidenje

Zaznamki: , , .

Varnost proti razburljivosti

sobota, 9. maj 2009

Včasih smo v precepu. Bi raje toljeni sir ali kislo smetano? Paradižinovo mezgo ali majonezo? Ržen kruh ali koruznega? Ampak…a je to res pomembno?!? Nimam pojma. Po moje je odvisno od okusa. Izbereš kar se ti zdi bolj dobro.

Pri odnosih pa je bolj komplicirano. Ja lahko izbereš ker je bolj dobro, vendar to ni vedno tudi najboljše zate. Eno je razsodnost, drugo so čustva. Razum in srce. In ta dva sta zelo redko usklajena.In tu se začnejo težave. Kaj, kdaj, kako, s kom … ? In včasih se pustimo zapeljati še trenutnim nagnjenjem. Kar se lahko zelooo dobro konča….ali pa je obsojeno na večno skrivnost. Postane okostnjak v omari za katerega upaš, da se čim prej upepeli. Pustimo to. Težko pa je najti pravo pot, ko enkrat zaideš. Lahko se zgodi, da ostaneš v temi….ali pa najdeš bližnico. V vsakem primeru nekje nekaj zamujaš. Takšno je življenje – zahteva odločitve – ne moreš imeti vsega.In se odločiš: ostaneš na varni poti ali greš izzivom naproti.

Jaz imam rada izzive, a me vodi predvsem razum. Rada imam še neprehojene poti, a ne maram skrivnosti. Zelo težko zaupam in lahko mi je zaupati. Nekako sem na obeh straneh. In ko sem v precepu??? Če ni res velika in dobra čokolada zmaga razum :D

Nekje sem nekoč prebrala: “Nova metla dobro pometa, a stara pozna kotičke.”

Dobro in mamljivo

V vsem tem pa je nekaj dobrega: vedno imaš sebe in če si dober do ostalih je to zelo veliko! :)

Grmada in Celjska koča

sobota, 11. april 2009

Že 14 dni res uživam pomladno vreme. Končno sem dočakal sonce, ki sem ga tako zelo pogrešala (še dobro, da je bilo vmes še ogrevanje na Floridi). In ob teh dnevih me kar razganja od energije in želje po uživanju narave. Če pa lahko ob tem še dobim malo kondicije je to super!

In sva šla… na petkovo Grmado. Po pričakovanju je bilo zelo malo ljudi. In to je super! Hud hrib, ampak božanski razgled.

PoglejTale pohod na Grmado,  po dvigu na 718 je bil precej bolj naporen kot je pohod do Celjske koče z nadmorsko višino 652m.

Celjska kotlina

Moderen hotel

Moja kolena ne marajo te poti, priznam. A vsake toliko časa je prijetna sprememba. Po spustu sem komaj čakala sok na Celjski koči. Aaaaahhh…. In od tam res ni lepega razgleda…razen tistega v fotoaparatu ;)

Ne najdem svojega doma :PUpam, da bo naslednji izlet v to smer na Tolsti vrh (834m) in upam na dober razgled. Kaj bi pa vi predlagali?

Zaznamki: , , .

Pomlad je tu!

ponedeljek, 6. april 2009

Končno. Po čudovitem vikendu…bo še čudovit teden, sicer deloven, a bodo pa malice na sončku. Garantirano! Nič več hranjenja pred računalnikom (tudi, ker nisem več sama v pisarni :P ) in špagetov med tipkanjem.

Na srečo sem se ves vikend sprehajala, pohajkovala,…športala na vse načine. Predvsem v mestnem gozdu in vedno v dobri družbi.

Ko bi le ostalo do vikenda. . .

Zaznamki: , , .