torek, 5. maj 2009
Končno sem si kupila težave na štirih kolesih. Res. Od prepisa dalje me jezi. Malenkosti. A iz malega raste veliko – mogoče bo pa tudi sam zrasel v Touarega?!? To pa morda ne bi bilo tako slabo 
Rasti mali…rasti. Ime že ima: Marco (če ste gledale kdaj ameriške komedije kjer so se otroci šli skrivalnice vam bo kmalu jasno zakaj).
Zdaj se moram le še potrudit, da me bo imel vsaj toliko rad kot je imel prejšno lastnico in ne bo crknil. Zato sem ga temeljito očedila, nadišavila (hvala sodelavcem) in napolnila z barvno usklajenimi neumnostmi (kulijem, blokcem, robčki, ….). Samo še na servis ga peljem in potem mora bit srečen! 
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
sreda, 29. april 2009
ta teden so samo trije delovni dnevi…bajno - prvomajski prazniki so dober izgovor za prvi obisk morja (no, moj je bil že konec februarja na vročih plažah Floride – še bolj bajno)
- končno so trgovinske police polne različnega sadja, edini izgovor za ne-nakup so še cene
- najlepši občutek na svetu – vse ostale besede bi bile tu odveč
- ta je pa popolnoma oseben: ker imam sedaj veliko (med malimi) novo igračo (avto), ki mi žal že dela sive lase
Napisano pod Najljubše stvari tega tedna od The M. -
ponedeljek, 20. april 2009
Danes popoldan nikar ne hodi v trgovine, pozabi na vse butike s torbicami, ne ukvarjaj se s peko ali kuho, ni terba kupit nove majčke za Local, ne onesnažuj okolja z darilnimi boni… Letos res ne potrebujem daril.
Imam vse. Skoraj vse!!! Pogrešam le tvojo družbo. Pijačo tu, sprehod tam, malo opravljanja, kak šoping izlet, igro odbojke, rolanje po parku, … stvari, ki so skoraj zastonj in nepozabne. Za vse ostalo imam Maestro in Mastercard 
Tako, da. Naj bo po moje, ko imam rojstni dan. Brez izgovorov.
Lupčke sprejemam do 30.4…..pol me pa ne več spominjat, da sem spet starejša eno leto
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
četrtek, 2. april 2009
Uporabljate nick na messengerju? Se za nekim imenom skrivate na Ona-on? Imate skrajšano ime na Frendi in flirt? Ja, verjamem. Tudi sama imam kar nekaj vzdevkov. Eni so mi tečni (ker tudi označujejo mene kot tečno ) drugi so ljubkovalni. Vse prenesem. Razen okrajšav mojega imena.
Na splošno ne maram okrajšav imen. Še bolj tečne so tiste navidezne okrajšave, ko iz EVA nastane EVICA! Grrrr. Ljudi kličem po imenu ali po njihovem vzdevku (če je le ta blazno uveljavljen). In res ne razumem v čem je čar, če ob imenu osebe ne izgovoriš zadnjega ali zadnjih dveh zlogov… A je to lenoba? Ali neke vrste disleksija?
Sama imam dve imeni in od nikogar ne pričakujem, da me bo klical vsakič z obema. Mi gre pa na živce, če si ne more izbrati enega ali drugega.
Ja, čudne stvari me motijo. A tako pač je, če ti je ime Manuela Ki se bo primenovala v Mio, Tio, Leo, Evo, Teo….da ne bo mogoče skrajšati imena
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
nedelja, 15. februar 2009
Saj ne vem natančno kaj vse pričakujem od življenja. Zagotovo veliko. In vem, da nisem edina. Sem spadajo še vsi ostali, ki ves teden delajo kot nori, se odpovedujejo kosilom, pijačkam, športu, druženju,…za še več dela. Ampak to ni vse.
Kar počnem mora biti popolno. In ker je to redko sem nezadovoljna. Mogoče sem pa res prfekcionistka. Takšno ste me naredili! Babica je mogla imet vedno vse sčiščeno, kosilo od uri in natančen seznam za trgovino. Mama je po službi dajala inštrukcije. In jaz posledično želim oboje. Pospravljeno stanovanje in preveč dela. Vse sem nadgradila še s precej gibanja. Minimalno uro na dan. In če tega ni sem nesrečna. Če je vse to sem nesrečna, ker mi zmanjka časa zame. In tako se lovim v krogu. Bolj realni cilji pa so mi nezanimivi.
Mogoče bi si lahko pomagala tako, da bi kdaj ugasnila telefon, ko ne delam. Ampak, če čutim, da moram vse stvari takoj rešiti. Ne maram, da se mi nabira delo. In dopust brez računalnika – visok stres! Dosti lažje mi je delati ves teden in čez vikend it na kakšen na pol posloven obisk ali kaj takega. Kar ima posledico: vedno manj vidim prijateljice. Enostavno ni časa še za to. In enkrat se bo to slabo končalo. Vem, da je pozitivno, da imam delovno naravo. Ampak koliko je to v življenju res vredno? Delo me ne bo pogrešalo, če se mi kaj zgodi. Prijateljice me bodo.
Ko pridem domov z vrečami iz trgovine najprej vse pospravim. Letim na steper ali naredim pilates. Skok pod tuš. Kuham. Pomivam. Pospravljam. In ni variante, da bi šla spat prej kot je vse na svojem mestu. Posledica: premalo spim. Ampak dokler nimam nobene pomoči pri pospravljanju in sem za vse sama se to ne bo moglo spremeniti.
Mojo utrujenost povišuje še želja po informiranosti. En del DNK mora bit pri meni napačen. Popolnoma preveč sem obsedena s tehničnimi igračami. Tudi te mi ne pustijo spati. Pred spanjem je nujno pogledati na FB, počistiti telefon, vpisati vse dnevne podatke (o vsem vodim evidenco), narediti varnostne kopije,…
In dvomim, da bom kdaj manj zahtevna. Si pa to želim! In prisežem, da od 21h dalje ne bom več pospravljala, telefona pa bosta ugasnjena. Majhni koraki punce, majhni koraki.
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
ponedeljek, 26. januar 2009
Zima…dolgočasna zima je. Tako dolgočasna, da še sneg noče na obisk. Z malo domišljije lahko počneš le malo stvari. In po napornem tednu, se mi v soboto res ni dalo prav veliko. Sprehod po centru z občasnimi postanki v trgovinah. In takrat se je zgodilo.
Vrgla sem oko na majhno živahno roza torbico od GUESSa. Cena me je ustavila. Odhod v druge trgovine. Saj nisem škrta, ampak res ni bila velika torbica Po prepričevanju, zanimivi vožnji, atraktivnem parkiranju na enem najdražjih parkirišč v prestolnici ter počasnem spotikanju skozi vrata trgovine… Moje bodoče prijateljice ni bilo več na mestu! Hmmmm… Pogledam proti blagajni. Da, tam je. Skoraj me je pobralo od smeha. Prepričana sem bila, da je ne bodo prodali do poletnih razprodaj. Vsaj ne v Sloveniji, ko imamo raje umirjene barve. Ampak ja. Dragemu sem prihranila kar nekaj denarja in dala kar nekaj razlogov za smeh. Kar je pa super!!!
In tako imam sedaj pink-like blog! Dobro mi gre…zelo!
Napisano pod Moda od The M. -
nedelja, 18. januar 2009
Ker vem, da dolgujem še seznam o sedmih resničnih stvareh o sebi. In ker sama vem o sebi dovolj (ravno toliko kot si želim), sem se odločila, da napišem nekaj stvari, ki VAS motijo na meni.
- Znam biti kruto neposredna. Svojim prijateljicam neposredno povem,če jim kaj ne pristaja, če so shujšale/se zredile, če imajo grozno pričesko, nesramnega tipa,…pač vse. In to v šali, ki je razumljiva in smešna samo meni. Žal.
- Nikoli nisem popolnoma zadovoljna ali “Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše”. Povsod najdem kakšno napako. Popolne stvari ne obstajajo (mogoče je N97, a ga še nisem imela v rokah ;D).
- Rada imam red. Pospravljam kjerkoli sem. Tako, ko se malce “udomačim” začnem zlagat, pomivat, brisat,…
- Jamram, da nimam torbice za zraven nečesa, čeprav bi moja zaloga torbic zadoščala za cel razred srednješolk.
- Imam odgovore na skoraj vsa vprašanja. Vse vem. Preveč sem gledala dokumentarnih oddaj, brala strokovne knjige, se izobraževala…in tako o skoraj vsaki stvari nekaj vem. Kar je tečno, ko ti nekdo želi nekaj razložit in mu poveš, da se moti. Edino kar mi šteje v plus je, da takoj priznam, če se motim sama!
- Ne zanimajo me trači, ne verjamem v govorice. Sovražim govorice, ker so ponavadi tako daleč od resnice, da si lahko ustvariš popolnoma napačno mnenje o neki osebi. Trači me ne zabavajo. Si jih ne zapomnim.
- Nikoli ne povem, če imam kakšen problem ali potrebujem pomoč. Raje si odgriznem uho ali zvrtam luknjo v koleno kot, da bi prosila za pomoč. Res se tako dolgo trudim z nekim problemom, da postane center mojega življenja. In ja, večino premagam. Še vedno pa s tem izgubim veliko časa, ki bi ga lahko koristneje porabila.
Tako. To je to. Dovolj iskreno? Nisem pisala svojih dobrih lastnosti, ker niso zanimive. Ja, vsi imamo radi živali, skrbimo za okolje, se počutimo dobro v svoji koži, radi pomagamo, razvajamo prijatelje, kupujemo veliko sadja ter nič sladkarij…bla-bla. Pač se nisem odločila napisati 7 stvari, ki bi rada, da držijo zame. Napisala sem kot je res. Ali ni???
Sedaj pa naj 3 bloger, ki to bere napiše 7 resničnih stvari o sebi v 13 vrsticah Saj veš kdo si
Za tiste, ki ste veliko v…khm…kopalnici
Za romantike in umetnike
Za upornice moderne dobe
Za vse, ki se strinjate z mano: lastnik odgovarja za dejanja kužka
Ce vas zanima kaj o mojih naj igračkah
Ker je to moje drugo ime
Za reševanje zmešnjavic
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
sreda, 7. januar 2009
Popoln odgovor na monolog nekoga, ki ti pridiga kaj si in kaj nisi naredil prav. Včasih se mi res ne da pogovarjat o težavah, nesporazumih, problemih. Tudi če sem jezna. Ali pa takrat še posebej.
Razvila sem posebno neprimeren sistem brisanja podatkov. Če sem na nekoga jezna in me pusti pri miru 24ur bom po tem času spet normalno človeško bitje (vmes sem grozen zmaj).
In potem razmišljam zakaj se prepiramo. Načeloma je he said-she said crap! Kaj bi bilo, če se ne bi pogovarjali? Določenih težav sploh ne bi imeli Težav, ki se sprožijo zaradi naših neumestnih (čeprav se nam zdijo zabavni) komentarjev ne bi bilo! Hm… torej je tole govorjenje malce precenjeno. Hm… sedaj se bom prepirala le še v nemščini in preslišala vse ostale jezike. Odlično!
Ne se it učit nemško, prosim, ker mi boste podrle sistem ;D
Napisano pod Čim manj o moških od The M. -
sobota, 20. december 2008
V decembru nas obnorijo prazniki in tudi trgovci. Oboje nas prisili v kupovanje darilc in pozornosti. Kar še ni tako slabo, če niso ta darilca otročje osladna: jelenčki s svetlečim rogovjem, pojoči snežaki, svečniki v obliki Božička, … počasi to obdarovanje zame izgublja smisel. Da, decembra imam rada okrašeno….a ne celo stanovanje! Ne maram kupa navlake na poličkah, ker to pomeni, da je potrebno vse to umakniti, ko brišeš prah. Imam točno določene dele kjer se sme »spominska navlaka« nahajat in jo nekajkrat letno menjujem. Pa pustimo to.
Torej, da…letos sem se odločila, da daril enostavno ne bom kupovala. Ljudi raje presenetim na navaden dan, ko ničesar ne pričakujejo. Težko je pod prisilo kupovati darila (kljub temu, da si skozi celo leto memoriram in zapisujem naključno izrečene želje). Želela sem, da bi šli prazniki mimo brez velikih ognjemetov daril. Žal ne gre.
Na srečo so nekatera darila takšna, ki so res primerne in ne zastarajo: lepa božična zvezda, čokoladen božiček, košara pomaranč,… Lepe stvari. Ne kitajska navlaka, ki kmalu roma na smetišče.
Če vas ostalo ne prepriča, vsaj pomislite na ubogo naravo, ki mora v teh tednih »požreti« še večji kup naših smeti. In zato, letos simbolično zavijam darila v star papir! Da, naše revije imajo kvaliteten papir in prijetne reklame. Čisto luštkano je videt. In nič pretirano praznično (priložim kasneje sliko).
Imejte lepe in predvsem “praznike po svoje”!
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
torek, 2. december 2008
Da se razumemo…še vedno imam tudi tisto z moškim imenom, priimkom, ki obstaja v resničnem življenju 
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
