sreda, 10. marec 2010
Vse se vrača, vse se plača 
In danes je dan moških. Naj vam bo lepo, toplo in prijetno. Da ne bi bilo sitnih trgovk, polnih smeti, nepomite posode, psa za ven peljat, … Pa da vam danes ne bi bilo treba kidat ali kaj podobnega Bomo vse me namesto vas ;D
torek, 9. marec 2010
Danes sem delček dopoldneva preživela v mehanični delavnici. Spet. Nekako je postalo to moje opravilo, a se ne pritužujem – imam pač malo bolj razgiban dan
Pa še nasmejejo me! Pa ne mehanik, vsi ostali moški ki pridejo v delavnico. Sama sem stala nekje za avtom, ko je mehanik “šraufal”. Po moji logiki človeku ni prijetno delat, če mu gledaš pod prste + če ne bi delal kaj zelo narobe (to vključuje vžig, brizganje tekočin, ipd) itak ne bi vedela, kaj natančno počne. 
Drugače pa je z možmi, ki vstopijo v delavnico. Vstopijo, ker imajo problem. Vstopijo, ker je potrebno na njihovem avtu menjati olje, filter, luč. In vstopijo…odkorakajo naprej do TUJEGA avtomobila, stopijo tik za mehanika in gledajo pod haubo. Roke postavijo v bok ali jih prekrižajo čez prsni koš. Njihov pogled je kar se da inteligenten. Eni celo pritrdilno kimajo. Čez čas zadovoljno odidejo … brez besed.
Mene ta fenomen zabava. Ker dvomim, da kateri od teh tihih proučevalcev sploh ve kaj gleda. Morda zveni to nesramno, ampak…res ni česa videti! En velik plastičen pokrov (torej je bistvo skrito), nekaj posod za tekočine in počasi je to to. In ker so ti moški prišli do mehanika je skoraj očitno, da problema “pod haubo” ne znajo sami rešit.
A moški morate imeti neki gen, ki ne dopušča, da bi priznali, da ne znate popraviti (kateregakoli) avtomobila. Ta gen se drži tistega “ne vprašaj za pot, ampak poskušaj najti” (na srečo ima zdaj vsak svojo prijazno bejbo, ki navigira). Potem je še velik del privzgojen…
In ja..potem bo to to. Vse je v genih. In ker je “moj” mehanik izredno prijazen mi vsakič razloži kaj dela, zakaj in čemu kateri del avta služi. In potem celo razumem kako zadeva teče, če gledam pod pokrov. A to velja samo ta avto In ta avto je na pol računalnik…. 
Dragi moji: kdaj pa kdaj lahko priznate, da ne veste kaj se dogaja in pokličete avtomobilsko asistanco…razen, če lahko upravljate stvari z mislimi oz. pogledi
ponedeljek, 8. marec 2010
OSTANITE ŠE NAPREJ SUPER ŽENSKE…in če vam kdaj spodleti ena od 46 stvari, ki jih počnete hkrati…pomislite kako fino je biti ženska, da lahko sploh počnete 46 stvari hkrati
ADD: 8.marec je bil res kul! Že v nedeljo sem dobila lepo trobentico, potem še v službi pink gerbaro, pa dragi me je peljal na kosilo, ko sem šla tankat na OMW so mi podarili čokoladico in gratis pranje avtomobila, doma sem se spet zagnala v ostanke kilogramske Gorenjke, pa še ena rožica… No, super je bilo. Tile “stari domači” prazniki so res najboljši
nedelja, 7. marec 2010
…v prihajočem tednuje 5 stvari, ki bodo zakon!
torek, 23. februar 2010
Pri nas je ponovno aktualna tema kaj homoseksualno usmerjene osebe smejo in kaj ne. Ne bom dodala še svojega piskrčka…ali pa samo malo. Mene geji in lezbijke ne motijo, daleč od tega. V bistu mi je vseeno za spolno usmerjenost ljudi (dokler se ustavi pri odraslih ženskah oz. moških). Sem pa mnenja, da je razlika med normalnim in naravnim. In dam prav naravi, ker samo ona lahko regulira naš obstoj (čeprav se trudimo to spremeniti).
Castro je znamenita soseska v centru San Francisca kjer je lepo biti gej Tukaj je to že skoraj ne-napisano pravilo. In tudi turistom nam je bilo lepo stopiti v to ulico. Vsi so sproščeni in se zabavajo. Hja…našli so si konec kjer imajo mir Seveda smo zavili v bližnji Starbucks in v celem lokalu sva bili dve ženski Kaj si ja nor!? Gora moških in popoln mir pred njimi – sanjsko Pa še prijazni so. Bi si mislila, da bi se jih dalo vprašati kje se dobi najbolj ugodne torbice.
Potem pa vidiš nekaj parčkov in hitro ugotoviš, da geji niso kot v filmih: hihitajoči, suhceni in pisani modni obsedenci. So čist normalni tipi, ki imajo pač radi tipe. Jaz jim ne zamerim, tudi jaz jih imam raje.
No, sprehod po ulici že naredite, če boste v tistih koncih…videli boste trgovine v stilu: Psi so novi otroci, Vroč piškotek, Ročno delo, …Malo smeha mora bit
torek, 2. februar 2010
Ampak tiste perle so bile pa mamljive…koliko so kaj vredne 
nedelja, 24. januar 2010
Sem družabna. Ampak sem velikokrat rada tudi sama. In za slednje sem imela zadnji mesec (in kakšen dan več) obilo priložnosti. Na začetku sem seveda izkoristila vsak urico za “svoje opravke”. V bistvu nič posebnega. Čas zame pomeni čas, ko končno naredim kar sem že dolgo odlagala. Nekaj primerov: ureditev koledarjev, šivanje “odpadlih gumbov”, zlaganje dokumentov, brisanje prahu z rož, dodajanje aplikacij na mobilnik, branje knjig, premikanje pohištva, … In v obdobju dobrega meseca mi je vse to tudi uspelo.
Težava je le, da sem si najprej prisvajala urice, potem ure, zdaj si že dni. Čisto potuhnjeno sem zlezla sama vase (ali kako bi se temu reklo). Odvadila sem se poklicati nazaj, nisem takoj odpisala na maile/smse, sama nisem klicala okrog. Lahko bi rekla, da sem svojo prisilno biti-doma-in-mirovati nadgradila z skriti-se-pred-okolico.
In vem, da to moje stanje ni ostalo neopaženo, ker dobivam sporočila v stilu “a ti še živiš”, “težje te je dobit na telefon kot takrat, ko delaš”, “kaj nič ne pokličeš, če imaš čas”…
Ok. Imam čas. Porabim čas. Dolgčas mi ni. Vsak dan si zastavim cel kup nalog, ki jih tudi opravim. Seveda vas nisem pozabila. In končno: živa
Odvadila sem se komunicirat. Načeloma sem jaz tista, ki je klicala, vabila, zganjala ljudi skupaj. Zdaj mi tega ni za početi. Ne da se mi zabavat. In kaj bomo zdaj?
No, za začetek me veseli, da mojo odsotnost občutite. Hehehehe. Saj se bom vrnila…se mi zdi. Zdaj je pač obdobje, ko nekje vsaj 22 ur na dan niti ne odprem ust (pa upoštevajmo, da še jem in pijem) Hm…dobro, da imamo računalnike, a?
Pozdrav iz toplega kotička :*
P.S.: Hvala za vso ponujeno pomoč.
sobota, 16. januar 2010
Danes sem brala Elle in se navdušila nad prečiščevalnimi dnevi, ker zaužijem kar nekaj packarij. Uuuu….to pa bi. In potem se spomnim, da sem zadnji teden (pa že prej občasno) neštetokrat slišala, da sem suha. Halo??? Normalna sem! In to ne govori iz mene kakšna anoreksična dušica. Prav so mi ista oblačila, kavbojke se ne zdijo blazno ohlapne. Torej zakaj me dojemajo kot suho?
Od sredine decembra je zaradi manjše operacije moje gibanje zelo omejeno. A apetit je ostal. In rada imam skoraj vse nezdravo Obožujem potice, kekse, pršut, francosko solato, sadne kupe, penino, …Mmmm. In ravno, ker sem se želela pozabiti na bolečino sem pojedla kakšen košček več…zagotovo ne manj. Potem pa sem tik pred silvestrovim presenetila samo sebe in zgrmela po stopnicah. No, od takrat sem se še težje gibala. Murfijev zakon je poskrbel, da sem si poškodovala zdravo nogo! Hahaha. Itak Na začetku 2010 pa so me nagradili še z manjšo operacijo – dodajanje šivov. Navdušenje sem težko skrila…NOT! Celjska bolnica naj ostane zgodba za en drug dan.
Torej nazaj k opisom mojega videza. Sama sebi se zdim enaka ne glede na to kakšno mnenje izrazijo drugi. Še vedno sem prijazna, tečna, dobra, zmaj, rada pomagam, ignorantska…ista. Verjamem, da bi se lahko poboljšala…a to gre tudi v drugo stran. Zdaj razumem eno od svojih prijateljic, ki je izredno vitka in ne preveč navdušena nad tem. Ne razume zakaj so ene nevoščljive, ker se ne redi. Sama pa je zelo vesela ko tehtnica pokaže kak kg več. Jasno je, da si ne želi imeti 200kg ali se nažirati s proteini le, da bi bila še kanček težja – saj poseduje samozavest…žensko seveda Takšno, ki jo je mogoče omajati Ona je dokaz, da dobra lepota sama po sebi ne osrečuje (ja, tudi luštna je…verjetni več kot 30% ljudem ;D).
Sama sem že zadovoljna s svojim videzom. Seveda bi kje kaj dodala ali odvzela, kadar imam slab dan se počutim neatraktivno, če sem bolna sem nesrečna, če imam dober dan sem glavna. Ampak zadnji dnevi so težki, čeprav me večina ljudi ne razume. Povem tako: če človeka, ki je aktiven 18ur na dan, vsak dan intenzivno športa, dela, hodi po opravkih in se druži, nekaj prisili v hausarest (tudi, če so še tako lepi prostori) zanj ni dobro. In moje telo iz protesta hujša…v bistvu se znižuje mišična masa 
Torej ne mi razlagat, da sem shujšala…ne bom sprejela kot kompliment pač pa kot dokaz, da so se moje mišice odločile skrit Pa saj do poletja bom že dobila teh par kg mišic nazaj Trenutno pa razmišljam o novem laku za nohte ali barvi las, ki me bo naredila takšno kot sem bila novembra 2009. Nazaj v prihodnost ;D
Aha…še nekaj…za vse, ki ste se na silvestrovo zaobljubile, da boste šle na dieto…če vam zdravje dopušča pozabite dieto, se več gibajte in se več razvajajte!!! Zaradi 3kg manj na vagi ne boste nič bolj srečne ;D
ponedeljek, 11. januar 2010
In to si vsak predstavlja po svoje. Se zdi. Včeraj smo se naključno zapletli v pogovor kako in kje bi se kdo želel poročiti in mnenja so bila zelo različna. Zanimivo je bilo to, da mnenje ni bilo toliko odvisno od spola.
In potem sem razmišljala o porokah, ki so se že zgodile. Prijateljicam, sošolkam, znankam. Do sedaj sem bila le na dveh…povabljena sem bila pa na tri. Hja, poroka ni več nuja za skupno življenje. Biti koruznik je enako kot imeti izpit za avto. Nič posebnega torej
Nazaj do porok. Ena prijateljica se je poročila na veliko. Z belo obleko, s pripravami pred poroko…pač z vsem kar spada zraven in je zabavno. Brez cerkvenega obreda. Na trudi poroki, ki sem se je udeležila je bilo kanček manj ljudi, a zato še več stikov in zabave. Po starem običaju je ženin pršel iskat nevesto in prej so ga na vratih sprejele vse druge “babnice”. Ko jo je dobil se je moral boriti, da jo je smel odpeljati pred olatar. Potem pa jo je zelo zvesto pazil – saj veste, kraje se dogajajo.
No, oba dogodka sta bila prijetna. A se mi zdi, da precej stresna in naporna za nevesti…ženini pač niso toliko obremenjeni. Moški verjetno ne sanjajo o svoji poroki že od 6 leta starosti
In potem so bile poroke z nekaj ljudmi. Ko sta se poročila zgolj s pričami. In niti starši ali bratje oz. sestre niso bili povabjeni. In za te ljudi velikokrat pozabim, da so poročeni. Žal. Grdo, a tako pač je. Ker nisem vidla gore poročnih slik, nisem slišala prigod o lovlenju šopka (tudi to me je doletelo…še zdaj nekje čaka poln prahu), ker ni bilo najbolj pijanega, ker… ker je bila poroka kultiviran dogodek brez izgredov.
In kaj je potem boljše? Kaj vam pomeni poroka…če odštejemo pravni vidik (pri nas tako obstaja zunajzakonska skupnost)? Kaj so prednosti tega, da si poročen? In kaj tega, da nisi? Hm… Kaj pa vem
ponedeljek, 14. december 2009
December je res mesec obdarovanja. In včasih je res pomembno kakšen naslov ima tvoja domena In tokrat mi je uspelo. Mačje hlače za Mačko so prispele kar s pošto
Seveda je bilo treba paketek hitro odpreti. In res je vseboval spodnjice. Takšne fine, iz mehkega bombaža in z nekaj elastana…in seveda črne
In tudi ve imate vse možnosti, da pridete do njih. No, ne točno teh, a izbira je velika. Miško sprehodite na še en mačkast naslov…če si upate Klik za prave mačke!
Da pa ne bom pristranska – tudi moški imate to elegantno možnost nakupovanja brez vrst. In popolnoma na svoji spletni strani www.gatezate.si.