nedelja, 24. januar 2010
Sem družabna. Ampak sem velikokrat rada tudi sama. In za slednje sem imela zadnji mesec (in kakšen dan več) obilo priložnosti. Na začetku sem seveda izkoristila vsak urico za “svoje opravke”. V bistvu nič posebnega. Čas zame pomeni čas, ko končno naredim kar sem že dolgo odlagala. Nekaj primerov: ureditev koledarjev, šivanje “odpadlih gumbov”, zlaganje dokumentov, brisanje prahu z rož, dodajanje aplikacij na mobilnik, branje knjig, premikanje pohištva, … In v obdobju dobrega meseca mi je vse to tudi uspelo.
Težava je le, da sem si najprej prisvajala urice, potem ure, zdaj si že dni. Čisto potuhnjeno sem zlezla sama vase (ali kako bi se temu reklo). Odvadila sem se poklicati nazaj, nisem takoj odpisala na maile/smse, sama nisem klicala okrog. Lahko bi rekla, da sem svojo prisilno biti-doma-in-mirovati nadgradila z skriti-se-pred-okolico.
In vem, da to moje stanje ni ostalo neopaženo, ker dobivam sporočila v stilu “a ti še živiš”, “težje te je dobit na telefon kot takrat, ko delaš”, “kaj nič ne pokličeš, če imaš čas”…
Ok. Imam čas. Porabim čas. Dolgčas mi ni. Vsak dan si zastavim cel kup nalog, ki jih tudi opravim. Seveda vas nisem pozabila. In končno: živa 
Odvadila sem se komunicirat. Načeloma sem jaz tista, ki je klicala, vabila, zganjala ljudi skupaj. Zdaj mi tega ni za početi. Ne da se mi zabavat. In kaj bomo zdaj?
No, za začetek me veseli, da mojo odsotnost občutite. 
Hehehehe. Saj se bom vrnila…se mi zdi. Zdaj je pač obdobje, ko nekje vsaj 22 ur na dan niti ne odprem ust (pa upoštevajmo, da še jem in pijem) Hm…dobro, da imamo računalnike, a? 
Pozdrav iz toplega kotička :*
P.S.: Hvala za vso ponujeno pomoč.
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
nedelja, 20. december 2009
Ne bom jamrala kako ne morem ven, ker imam povito desnico in sem kot kengoru brez vreče. Hja…skakanje je še vedno bolj učinkovito kot berglje (vsaj po stanovanju). Pa saj ne bo dolgo tako 
Sicer nisem navdušenka nad snegom, a kakšen dolg pohod po tej beli odeji bi se pa zelo prilegel. Zdaj bi res z navdušenjem tekala na kakšen hrib. Naslednje leto. Prej ne bo šlo…tudi, če me priganjate ne No, ja..sem pa v tem mrazu prijetno na toplem…čakam, da se mi pripravi slastno kosilo Idilo pa si lahko ogledam kar skozi okno
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
četrtek, 10. december 2009
Seveda sem naredila še več slik. In seveda bom še šla ukrast kak foto trenutek v Ljubljano. Takoj, ko bo mogoče. No, baje je tudi Maribor zelo lep
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
četrtek, 3. december 2009
Avtomobila, se razume. Hrano že lahko vržem v takšno ali drugačno pečico ali jo namočim v toplo vodo. Ni idealna (zdrava) rešitev, deluje pa. To, da nisem ljubiteljica zime že veste (naj bo v hribih za smučarje, borderje, tekače,…). Naj vam zaupam še en razlog.
Ker je treba zjutraj še bolj zgodaj vstajati En sam pogled skozi okno je dovolj. Jupi. Trava je bela. Slana je tudi na avtu. Huh. Me kar mine in bi šla najraje oblečena nazaj spat.
Pametne rešitve za odmrzovanje še nisem ugotovila, poskusila pa sem že:
- pokrivanje avta z tanko prevleko – deluje, če ga pokriješ pred sončnim zahodom, sicer pride vlaga med avto in prevleko in jo je treba zjutraj s silo vleč dol, potem pa te čaka še malo praskanja odtisov prevleke…7 min
- pokrivanje z odejo ali debelo brisačo – velja podobno kot za prevleko + preko noči se zelo napijeta vlage in je potrebno imeti primeren prostor za sušenje. Morda kopalnica nad banjo? Seveda je potrebno potem kopalnico vsakič očistiti….že ob nošnji pregrinjala nazaj v stanovanje/hišo se dvakrat preobuješ….7 min
- odmrzovanje s pršilom – se je končalo slabo. Res naredi kar obljubi. Odmrzne v trenutku, a ne povedo ti da tudi drži le trenutek Ok, res je bilo kanček pod ničlo in avto ne-pokrit. Veselo prešpricam cel avto, vklopim gretje stekel in speljem. Po 300 metrih že nisem več videla iz avta. Po 500 metrih sem zavila v uličico, skočila ven in besno praskala. Potem še čakala, da so se segrela stekla in naprej…15 min
- praskanje s strgalom – deluje, a je zelo mrzlo in dolgotrajno opravilo. Idealno je, če motor ta čas teče in segreva avto (okoljevarstveniki ne brat zgornjega stavka)… 7 min
- strganje z rokavičko – deluje in ni mrzlo… 7min
Moja praksa sedaj je: prevleka + strganje z rokavico + vklopljeno gretje. Ta postopek mi vzame 10 minut. 
LEPO PROSIM za nasvete kako hitreje odmrznit avto v zgodnih jutranjih urah, ko res vsaka minutka šteje
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
sreda, 11. november 2009
November je, a je že vse praznično okrašeno. Le kaj bo še ostalo za veseli december razen seveda litrov kuhanega vina in pečenih klobasic ;P No, pa saj komaj čakam “veseli december” in Ljubljano ter Dunaj. Ti dve mesti sta mi v tem času posebaj všeč. Ampak to ni bistvo. Kljub vsem naporom upreti se so me že zastrupili. Nič se ne bojte drage prijateljice, nimam nakupovalne mrzlice božičkastih daril. Sploh ni stvar o darilih. Bolj o ostalih pripravah. Npr.: ravno sem izbrala čestitke… Huh. Ko se spomnim otroštva smo jih kupovali šele nekje 10. decembra….a časi se spreminjajo. Takrat tudi ni bilo mobitelov…torej mi je zdaj bolj všeč. A vseeno se mi zdi, da bom imela še pred sredino decembra že polno glavo božičnih napevov, mašnic in ….ne, lučke so mi pa vedno všeč ;D
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
torek, 3. november 2009
Sneg je, glej zunaj sneg je….saj poznate komad (ves december ga bodo vrteli – spet ). Vremenarji so presenetili s pravilno napovedjo. Res je sneg do nižin. Aha…ja, lepo, romantično, ostali lepšalni pridevniki. Zdaj bi pa prosila še za močno sonce, da ga stopi in lahko neham čakat na to, da ga splužijo s ceste. Še dobro, da lahko nekaj delam tudi od doma
Vseeno pa sem bila pogumna in si ga šla ogledat v živo…kar tako malo…da bi ugotovila, če je dovolj hladno za bundo.
Da pa ni popolnoma vse belo sem slikala še nekaj stvari, ki skušajo kljubovati snegu (kot jaz). Uspeva jim predvsem zaradi listja.
Konec jeseni. Predčasno bo zdaj zima. Pa saj ni presenetila smo mene (in avto), tudi vse na “cestarje” je. To bo še zabavno. Hmmmmm…komaj čakam poletje!!! ;D
Napisano pod Nezačetniška razmišljanja od The M. -
ponedeljek, 16. marec 2009
Tako zgodaj v nedeljo že dolgo nisem vstala. A tokrat je bilo prijetno, ker sem vedela kaj me čaka. POČITNICE! In to ob morju Na peščeni plaži… Aaaaah. A do tja je bila še dolga zračna pot
Tole čakanje je bilo eno najkrajših…in najbolj mirnih, sem ugotovila čez nekaj držav
Predno smo lahko vzeletli je bil še cel protokol zavojev, obratov in … khm… nege
In končno nad oblaki. Ven iz turobne Ljubljane. Na sončku. Sedaj grem pa še sama nad oblačke – tiste v sanjah. Se nadaljuje….
Napisano pod Ogledovala sem si... od The M. -
četrtek, 12. februar 2009
Ja, vem. Še ves marec je pred nami. Tokrat ni bistvo v mojem pogrešanju poletja. Bolj me skrbi za živalce. Izjema so neprijetni zbadajoči žužki (za te bi zimo še podaljšala).
Nazaj k bistvu. Po sprehodu se vrneš v toplo stanovanje. Si pripraviš kosilo (ja, neredno se prehranjujem; pustimo) in v miru (torej pred TV) poješ. Se pretegneš. Spustiš roleto in se odpraviš pomivat posodo (ča si sam jo pač moraš). Odhajaš iz dnevne in imaš občutek, da se roleta še vedno spušča. Seveda, staro stanovanje: “Ja, a spet bo nekaj crknlo?!” nejevolno greš nazaj do okna. Pa še kar škripa. Tečno. Odložiš posodo in se z mračnim pogledom lotiš pregleda.
In najdeš nekaj presenetljivega! Nekaj za kar res ne želiš, da “crkne”. Videla sem kao premika krempje. Nisem mogla odpreti okna. Pa tudi živalco bi zgrabila panika in bi se zaletavala v luč in stene stanovanja. Mogla sem počakat, da se je vsaj malo umirila. Potem sem zelooo previdno dvigala roleto (vam je lahko jasno, kako počasi je bilo, če sem lahko vmes slikala). Živalica pa je topo gledala predse. Saj nisem vedela, če jo bo roleta zdrobila ali ne. Ampak varianta, da umre od strahu ali se izstrada mi je bila še manj všeč. In tako sem dolge minute počasi vlekla vrvico. Ptiči imajo lahke votle kosti in napačen stisk bi bil usoden. Pot na prostost je bila že skoraj odprta, ko je sinica začela energično migati. Kako neprijeten zvok.
Mogla sem počakati, da se umiri, saj nisem bila prepričana, da bo lahko takoj vzletela. In končno je bila odrešena na okenski polički. V nekaj trenutkih je odletela na bližnje drevo. Uf! Tale je imela srečo! Upam, da bo kmalu konec zime in se bodo živali lahko skrivale v manj nevarnih okoljih! Čeprav vrabci, ki prebivajo v CityCentru so verjetno zadovoljni
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
sobota, 31. januar 2009
Ja, po obilici zimskega počivanja se je bilo treba pretegnit. In čeprav ne maram snega je noro dobo tekat po njem. Morate poiskusit. In Resevna je idealna za to, ker nima veliko obiskovalcev ob sobotah. Še kdaj. Upam, da kmalu.
Napisano pod Športne aktivnosti od The M. -
sobota, 20. december 2008
V decembru nas obnorijo prazniki in tudi trgovci. Oboje nas prisili v kupovanje darilc in pozornosti. Kar še ni tako slabo, če niso ta darilca otročje osladna: jelenčki s svetlečim rogovjem, pojoči snežaki, svečniki v obliki Božička, … počasi to obdarovanje zame izgublja smisel. Da, decembra imam rada okrašeno….a ne celo stanovanje! Ne maram kupa navlake na poličkah, ker to pomeni, da je potrebno vse to umakniti, ko brišeš prah. Imam točno določene dele kjer se sme »spominska navlaka« nahajat in jo nekajkrat letno menjujem. Pa pustimo to.
Torej, da…letos sem se odločila, da daril enostavno ne bom kupovala. Ljudi raje presenetim na navaden dan, ko ničesar ne pričakujejo. Težko je pod prisilo kupovati darila (kljub temu, da si skozi celo leto memoriram in zapisujem naključno izrečene želje). Želela sem, da bi šli prazniki mimo brez velikih ognjemetov daril. Žal ne gre.
Na srečo so nekatera darila takšna, ki so res primerne in ne zastarajo: lepa božična zvezda, čokoladen božiček, košara pomaranč,… Lepe stvari. Ne kitajska navlaka, ki kmalu roma na smetišče.
Če vas ostalo ne prepriča, vsaj pomislite na ubogo naravo, ki mora v teh tednih »požreti« še večji kup naših smeti. In zato, letos simbolično zavijam darila v star papir! Da, naše revije imajo kvaliteten papir in prijetne reklame. Čisto luštkano je videt. In nič pretirano praznično (priložim kasneje sliko).
Imejte lepe in predvsem “praznike po svoje”!
Napisano pod Začetnica na blogu od The M. -
