Sem proti! Zelo proti. Nisem pa tega še nikoli naredila, niti ni bilo nikdar narejeno meni (se mi zdi :P). Sem pa še vedno v dilemi kje je meja, ki pomeni, da si nekoga prevaral.

Velja to le za telesno varanje in od kod naprej. Se med varanje prišteva tudi čustveno varanje (ljubček, varam te s svojim psihiatrom bi bila bolna situacija).

Koliko vpliva na to, če je par dolgo v vezi, poročen, zaročen,..če je samo sveže zaljubljen in se to zgodi po treh mesecih je stvar jasna. Nikoli ni obstajala resna zveza!

Je varanje samo občasen hobi ali je to dodatna zveza. Dvojno življenje neke osebe. Zadovoljevanje potreb, ki jih ne moreš zadovoljiti doma…nekje drugje.

Definitivni ni varanje zgolj seks z drugim partnerjem! Ja pa huje če je vmes še čustvena navezanost. Ampak ne mora biti vsakršna čustvena navezanost tudi varanje. Hm…z menoj se ljubi, z njo samo seksa? Ampak zagotovo jo ima vsaj malo rad. Torej živi dvojno življenje. Aaaa…ni fer! Jaz imam še za eno življenje komaj čas ;)

In potem se sprašuješ: v čem je boljša, kaj mu ne nudim, kaj počnem narobe,… Težava je, da če bi se to spraševal že pred tem neljubim dogodkom, ne bi nikoli izvedela odgovora ali pa ga ne bi bila sposobna sprejet. Ja, zato se verjetno varanje dogaja. Pomanjkanje zaupanja med partnerjema. Ljudje smo razvite živali. Naši možgani so čudni. Samo pomislite koliko spolnih odklonov obstaja!

In na zadnje? Mi partner res lahko vse zaupa brez, da bi ga obsojala? Bi ga sprejela tudi s tistim čudnim fetišem? Bi. Bi dokler bi vključeval le naju. In bi ostal samo z menoj. :)

Comments

irena — 2008-12-16 10:04:18

pravijo: če ne vidiš, ne boli! nekateri pa vztrajajo: tudi če te zalotijo pri dejanju, ne priznaj!