Redko imam čas za čakanje. Vedno se mi nekam mudi. Edina sreča je v tem, da me čakanje ne dela nervozno. Popolnoma mirno počakam in se smejem tečnobam okrog mene, ki glasno komentirajo. No…priznam pa nekaj: če sem lačna v restavraciji sem zelo drugačna.

In najbolj neprijetni znamo bit ljudje, ko čakamo na zdravnika. Ok, recimo, da je to zaradi bolezni. Tako ali tako vsak najprej izčrpa vse vire na internetu, da bi ugotovil kaj mu je (in da lahko soli pamet nekomu, ki ima doktorat). Ampak več glav več ve. Včasih je pa dobro najprej preveriti simptome določenih obolenj (izjema so hipohondri). ;) Da so vrste manjše dosti pripomorejo prijazne sestre, ki predajajo dalje naročila za recepte in podobno. Tega smo že vajeni.

Ampak največji sladkorček pa je, da ti je zdravnik dosegljiv preko maila. Ni ga lepšega kot v miru napisat kaj vse ti manjka in ti je odveč (ne pozabiš ničesar). In zelo kmalu dobiš odgovor kako naprej. In to je super. Sploh zame in moj tempo življenja. Poleg tega nihče ne izgublja časa. Nihče ni pod stresom. In bistveno: to pomeni kak nesmiselen obisk manj :)

In moj zdravnik je boljši od popovih ;)

Comments

detelj — 2009-02-10 21:42:32

Eh,v takšnem življenskem tempu kot je sedaj,tak morš že skor bit malce nestrpen..:)Čeprav imam občutek,da zadnje mesece tempo popušča in smo tud bolj srpni…recesija=D. Pa da ne pozabim:ali so sedaj vsi zdravniki dosegljivi po mailu ali samo tvoj oziroma redki?

The M. — 2009-02-11 19:53:25

Hmmm…pri meni tempo nič kaj ne popušča. Kar me v bistvu veseli! ;) In ne…moj zdravnik je nekaj posebnega :) Po moje zato, ker je mlajša generacija, ki ji je bil računalnik že obvezno orodje :D