Nedeljsko jutro…moj avto gre končno na sprehod (sicer pač miruje - kot jaz) po soncu, jutri bo že padalo z neba…In ker z dragim še nisva jedla zajtrka se odločiva za ameriško rešitev. Zajtrk v restavraciji. Gremo v Šmarje pri Jelšah do Štormana…saj mora imeti odprto.

Res je odprto. Notri je že nekaj ljudi. Ura je nekaj do 11h dopoldan - kot nalašč za brunch. No, tak je bil vsaj plan. Pride starejši natakar in vpraša kaj bova…oba poveva kaj bova pila in nadaljujeva, da bova tudi zajtrk, ko začne natakar odhajati. Po 3-4 klicih se pusti prepričati, da pride nazaj. Ok. No, bi še zajtrk. Spet začne odhajati in tokrat pride po nekaj glasnih klicih še težje nazaj. Nama nič jasno. :P Poskusiva še enkrat: “Bi tri jajca na oko in…”, ko natakar prekine. “No, počakajte, da vidim če to sploh imamo v računalniku; ne vem , če vam lahko to naredimo!” osorno pove in odide. Šokirana takoj (jaz malce počasneje) odideva. ŠOK!

Kako v (nekoč) vodilni restavraciji, ki ima v ponudbi tudi pice ne znajo pripravit in računat 3 jajc na oko???!!!! WTF? Lahko bi jih računal kot prilogo ali pa bi računal malico…nekaj pač.

Na srečo obstajajo tudi restavracije, ki znaju gostu z blazno eksluzivnimi željami prisluhnit. Namig: V restavraciji Hotela Evropa dobite tudi jajca, če jih boste naročili ;)