Rada hodim. Rada ima gozd. Rada imam hribe. Rada imam dobro družbo. In danes sem lahko imela rada vse to in še več (slastno ribjo pojedino). Še vedno nisem bila na Triglavu, pa sem se odločila za skok na Boč (baje mu pravijo Štajerski Triglav).

Zdaj, ko sem na toplem kar ne morem verjeti, da sem danes prehodila skoraj 10 kilometrov. Peš pot se je začela malo od Podplata, v Kostrivnici. Celotna pot je izjemno dobro markirana. Pohvalno! Dvigovati se začne TAKOJ. Na njej je kar precej kostanja (ki vam ga ponudijo tudi na koči pod stolpom). Predvidoma pot gor traja dve uri in pol. Seveda pa gre tudi malo hitreje. Priporočam, da gor grede obidete kočo in greste naravnost do stolpa. Razgled z vrha bogato nagradi prejšnje grizenje kolen. No, seveda so tudi položnejše (daljše) poti. Ali pa se do koče kar pripeljete…še vedno vam ostane slaba ura (počasne hoje) do vrha Boča.

Priporočam. Pojdite na naslednji sončen dan in se najejte robid, naberite kostanje, dosti je gob, tu in tam so še slive, gozdne jagode, jabolka, hruške. Pazite se električnega pastirja. Pozdravite zdolgočasene krave. Imejte se lepo!