Vse se začne z domačim zajtrkom. Ok, doma je takšen zajtrk samo ob sobotah, ko si res vzamem čas. Ampak tukaj je bil vsak dan :) Neposredno iz kuhinje sem lahko “ukradla” krožnik s sadjem ;) Na srečo je okrog posestva dolga pot, ki jo lahko izbereš za pot nazaj do svoje hiške. Hrane res ne zmanjka. Vse vrste kosmičev, sirov, sezonskega sadja, klobasice, gobice, … Sveže iztisnjen sok pomaranč in…pozor…turška kavica. Domače :) Ob toliko zelene površine je piknik skoraj nujen. In vse kar je potrebno je eno naročilo pa je košara že v avtu. Sledi iskanje popolne jasne. Izbira je velika. Tukaj ni nikogar. In tudi avto ima svoj prostor ob poti. Potem se je začelo pogrinjanje in iskanje ravno prav pokošene trave (šala, šala). :) In potem obvezna fotka vsebine (malo muka, ker je bil napad lakote od vseh vonjev že hud). Ni pa bilo nič mravljic kot so v risankah :( Spila sem kozarček penine in to brez posledic (beri: migrene)! To veliko pove o okolju - vse brez stresa. Tudi delo je potekalo brez stresa :) Po pikniku je paslo poležavanje in branje. Prileteli sta tisti dve osi, ki sta motili mir, da ni šlo dremati. In ko se je hrana polegla počasi nazaj do hiške in hop v wellness. Večerje so bile zelo na “easy”. V prijetnem ambientu, z izjemno prijaznima in zabavnima gospodoma, ki sta stregla (natakarja bi se tukaj slišalo skoraj slabšalno) in nasmejanim kuharjem, ki je vedel kaj počne. Najprej je bila sladka predjed. Ribicaaaaa. Potem pekoče nadaljevanje. Čili se je izjemno dobro ujel s česnovim pirejem. Koziceeeee. In za stake je zmanjkalo svetlobe. V resnice sem tokrat več jedla kot fotkala. ;) In tako je videti sladica “vse bi, sam ne veliko” :) Najbolj izviren je bil zagotovo slivov sladoled. Tega sem kasneje pojedla še nekaj “kepic”. Na Posestvu Pule zagotovo ne boste lačni. Prej boste preveč siti, ker oči naredijo svoje. In po eni strani je malo nevljudno, da je v hiški, v kopalnici tehtnica. Res lahko dobiš majhno porcijo, a jih dobiš šest! ;)