Včeraj sem bila prvič (žal) v Taverni Carraro v Celju. Ne vem, a nikoli me ni vleklo tja. Pač sem si predstavljala socialistično restavracijo, z visokimi cenami za pristne srbske čevape in 30 let staro južnjaško glasbo.

Presenetljivo, a ni bilo tako! Restavracija je svetla, moderno urejena (gumbki pri mizi z zvončkom za klic strežbe) in nabito polna. Malce po 20h je bilo res slišati živo glasbo, a so bili stari slovenski, angleški in hrvaški komadi. Prijetno. Najboljša pa je bila hrana! Vse je bilo sveže in sočno. Gospod, ki nas je stregel nam je znal duhovito predstaviti jedi in nam pomagal pri izbiri.

Edino kar je moteče, a tudi pričakovano, je močan vonj po hrani, ki je ostal na vseh oblačilih. In zračenje na balkonu ni pomagalo…peremo :) Ko greste tja vam priporočam lahka sintetična oblačila in usnjene dodatke ;)